Avstrija se sooča z resnimi gospodarskimi težavami, beseda 'stečaj' pa je tam postala del vsakdanjega življenja.
V Avstriji gre vsak teden v stečaj kar 84 podjetij. Večina jih je na Dunaju in v največji avstrijski zvezni deželi Spodnji Avstriji.
Združenje alpskih upnikov (AKV) pričakuje, da bo do konca letošnjega leta stečaj vložilo okoli 4500 podjetij v Avstriji, če se trenutna naraščajoča pot insolventnosti ne bo spremenila.
Polletno poročilo AKV kaže, da je bilo letos v deželi Spodnja Avstrija vloženih 389 zahtevkov za stečaj. Le Dunaj ima še več zahtevkov in je sredi leta imel žalosten rekord 799 stečajev.
Dunaj ne preseneča, Spodnja Avstrija pa
Strokovnjakov ne preseneča, da Dunaj z dvema milijonoma prebivalcev in velikim številom podjetij vodi na seznamu podjetij, ki so šla v stečaj. Veliko bolj šokantno je dejstvo, da je dežela Spodnja Avstrija tako 'visoko uvrščena'.
Statistika kaže, da so trenutne številke bistveno višje od tistih med finančno krizo 2007/2008. Čeprav se je število podjetij, ki so v Spodnji Avstriji od začetka leta šla v stečaj v primerjavi z enakim obdobjem lani, nekoliko zmanjšalo, val stečajev še naprej divja skozi sicer največjo pokrajino v Avstriji.
V Spodnji Avstriji vsak mesec zaprejo 65 podjetij. To je 15 stečajev na teden.
Insolventnost je še posebej močno prizadela trgovino na drobno (89 primerov) in gradbeni sektor (79 primerov). Tudi sektor zdravstva in socialnih storitev je bil v prvi polovici leta presenetljivo močno prizadet (53 primerov).
Dolgovi vseh insolventnih podjetij v Spodnji Avstriji znašajo skupaj 342,4 milijona evrov.
Cunami stečajev po celi Avstriji
V celotni Avstriji je število stečajev 84 na teden, kar pomeni povprečno približno 362 stečajev na mesec. Val se še naprej vali.
Razmere so nekoliko boljše za posameznike. Število osebnih stečajev se je v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko zmanjšalo (-5,14 odstotka). Zahtevo za osebni stečaj je vložilo 627 ljudi oziroma 24 ljudi na teden. Povprečni dolg je znašal okoli 118.200 evrov.
Domači strokovnjaki trdijo, da so posledice šokantnega vala stečajev, ki je zajel Avstrijo, pandemija koronavirusa, in sicer med pandemijo pridobljena posojila za koronavirus, ki zdaj zapadejo, in šibka potrošnja.
Namreč zaradi naraščajoče inflacije in visokih cen hrane, energije in drugih življenjskih stroškov, Avstrijci, ki se bojijo prihodnosti, vse bolj varčujejo za preživetje.
Ance Eisner-Schwarz iz CRIF Austria tako trdi, da gospodarstvo v tej alpski državi leta 2025 ni zgolj v 'preživetveni fazi', ampak da je pričakovati tudi nadaljnji upad gospodarske aktivnosti.
"Prihodki se ustvarjajo, a se ne porabljajo, ljudje varčujejo, ker ne vedo, kaj jim prinaša prihodnost," je dejal Martin Sonntag, predsednik trgovinskega sektorja Gospodarske zbornice avstrijske zvezne dežele Zgornja Avstrija, ki se prav tako spopada z valom stečajev različnih podjetij.
Zapirajo se trgovine tudi po Zgornji Avstriji
Trgovina na drobno je bila še posebej prizadeta, zlasti trgovina z oblačili, ki je že v izrazito rdečih številkah. Kakor koli že, statistika Zgornje Avstrije je prav tako porazna.
Od začetka letošnjega leta je moralo svoja vrata zapreti približno 40 trgovin v Zgornji Avstriji. Strokovnjaki pričakujejo še večji val stečajev v trgovini na drobno do konca letošnjega leta in tudi v letu 2026.
Številna podjetja kljub vsem prizadevanjem niso mogla preživeti visoke stopnje inflacije, upada prometa in konca državne podpore, ki so jo prejemala med koronavirusno krizo.
Strah pred cunamijem
Kljub nekoliko pozitivnim gospodarskim napovedim bo val stečajev v Avstriji verjetno kmalu dosegel nove višine.
Alpsko združenje upnikov (AKV) se boji, da bi se val stečajev lahko spremenil v cunami. In kar situacijo še otežuje, je dejstvo, da je Avstrija že tretje leto zapored v recesiji.
- Preberite si tudi: Moški odkril množico še neprodanih apartmajev na Jadranu: "Lokacija je popolna, zakaj so cene neverjetno nizke?"