Afera Janković: Seks v zameno za službo! Mar šteje res samo denar?

Afera Janković: Seks v zameno za službo! Mar šteje res samo denar? (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
28. 9. 2017

Seks v zameno za službo. Se vam to zdi sprejemljivo? Je to etično in moralno? In kaj potem, če je to zapisano v ovadbi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ovadbo pa javno objavi eden od slovenskih medijev?

Epilog je znan:

  • Janković je še vedno župan, mediji pa so na piko vzeli tožilko Blanko Žgajnar. Češ, kaj si upa, da dopusti objavo ovadbe, v kateri je z datumi in vsemi drugimi podrobnostmi opisano, kako se je farmacevtka sestala z županom, in to ne enkrat, kako se je snidenje končalo s seksom in kako je zaradi seksa dobila službo v lekarni, ki je v lasti ljubljanske mestne občine z Jankovićem na čelu. In Slovenci se pri vsem tem, opozarja psiholog dr. Andrej Perko, delamo, kot da se ni nič zgodilo.

»Tem ljudem, ki to počnejo, se to ne zdi nič narobe.«

»V tujini bi visokega političnega funkcionarja, kakršen je Janković, dobesedno raztrgali in bi se bil prisiljen pod pritiski javnosti umakniti s položaja,« nadaljuje Perko. »Pri nas pa se ne zgodi nič. In veste, kaj je pri tem najhuje? Da se pozornost ves čas usmerja drugam. Med drugim k tožilki. Nihče pa se ne ukvarja s tem, kaj je župan napravil. In ali je to v naši družbi sprejemljivo, dopustno.«

Pa čeprav gre za dejanje, ki bi ga po mnenju sociologinje dr. Darje Zaviršek uvrstili med patriarhalno koruptivna.

»V naši družbi je še vedno velika neenakost med spoloma, saj je na vidnih in vodilnih položajih korenito manj žensk, moški imajo več moči in posledično več možnosti, da ženski ponudijo službo v zameno za spolne usluge,« nadaljuje Zavirškova. Moškim, ki to počnejo, pa se to ne zdi nič narobe. Podobno je pri pedofilih in posiljevalcih, ki v svojem dejanju ne vidijo nič napačnega in zato tudi ne sprejmejo odgovornosti. Sami sebi govorijo, da niso storili nič hudega, nič slabega.

Ni pomembno, kar je zapisano, ampak kar je zamolčano

Ker se ljudje, ki seks zahtevajo v zameno za drugo uslugo, po besedah Zavirškove ne ozirajo za tem, kaj se od njih glede etike in morale pričakuje, bi morala ključno vlogo odigrati družba, pa tudi mediji, razlaga filozof in sociolog kulture dr. Igor Škamperle.

»Težava je, ker se vse zgodbe, povezane s politiko, kaj hitro sprevržejo v politična nasprotja. Natančneje v boj med levimi in desnimi. Na dva pola so razdeljeni tudi mediji. Imamo kopico levičarsko liberalnih in imamo desne medije. In medtem ko so prvi Jankoviću naklonjeni in mu dajejo celo veliko pozitivno podporo, predvsem pa so na njegovi strani tudi takrat, ko kaj naredi narobe, pa ga desni mediji napadajo.«

Pri čemer ne šteje samo to, nadaljuje Perko, kaj mediji zapišejo, ampak ima veliko večjo veljavo to, kaj mediji zamolčijo.

»Vse to pa je mogoče samo zato, ker v naši družbi šteje le denar, nič drugega. In tisti, ki je na poziciji, je nedotakljiv. Seveda se pri tem vprašamo, kdo so ti ljudje na prestolu. Povečini gre za narcisoidne in motene osebe, ki so sicer zelo pametne in šarmantne, po drugi strani pa nadvse pokvarjene in brez etike in morale. Ja, grozno je živeti v takšni deželi, ki ni pravna, na kar že lep čas opozarja več slovenskih strokovnjakov. A če ni prava, potem tudi etike in morale ni. In začaran krog, zakaj je Janković še vedno župan, je sklenjen.«

Od sumov pranja denarja do sumov utaje davkov

A niso vsi bralci politično opredeljeni. Med njimi je tudi veliko nevtralnih, nepristranskih, ker pa neopredeljenih medijev ni, so prisiljeni brati sporočila z vrednostnim nabojem, razlaga Škamperle. Tako se v družbi kaj hitro ukorenini splošno prepričanje večine, da z zahtevo za seks v zameno za službo ni nič narobe.

»Še huje pa je, da si oseba na položaju po vseh razkritjih privošči napadati tožilko. Kar mu brez politične zaščite in brez medijev ne bi uspelo. Slednji namreč v ključnih trenutkih po ovinkih v ospredje tiščijo pozitivno avro župana. Omenjajo torej, kaj vse dragocenega je storil za prestolnico, za ljudi. V mestu na primer ni več prometa in podobno.«

Kar povsem zasenči v ovadbah proti njemu našteta kazniva dejanja. Iz ovadb je namreč razbrati, da ni osumljen samo sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ampak tudi napeljevanja k zlorabi položaja, pranja denarja in zatajitve finančne obveznosti oziroma utaje davkov. Ker zmaga – pozitivna avra.

Italijanski pritisk ljudstva in odstop Berlusconija

Pozitivno avro je imel vrsto let tudi nekdanji italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi, sicer tudi lastnik ene od televizijskih hiš in rešitelj milanskega nogometnega kluba, znan pa predvsem po številnih škandalih. Tudi seksualnih. In zato je moral leta 2011 oditi. Pod pritiski ljudstva. In zakaj je v Italiji povsem drugače kot pri nas, sprašujemo Škamperleta?

»Dejstvo je, da je politična sfera v Italiji veliko bolj uravnotežena in ni deljena na skrajna dva pola, kot je to pri nas. Zato je tudi moralni pritisk drugačen. Poleg tega sta tam drugačni tudi morala in etika, razlogi pa so zgodovinski. Na germanski svet je vplivala predvsem protestantska etika, zato je za Nemce in Avstrijce značilna osebna odgovornost. To pomeni, da v primeru takšnega škandala, kot se je zgodil Jankoviću, sledi odstop z vseh javnih funkcij. Drugače je v romanskem svetu, med drugim pri Italijanih, kjer vlada kolektivni duh, kar pomeni, da odgovornost terja ljudstvo. Pri nas pa imamo pol nemškega duha, pol romanskega. In tako smo spet deljeni.«

In zmaga tisti, ki je glasnejši. Ki ima večjo moč.

Seks v županovi pisarni – pričanje farmacevtke

Ker je o vsebini ovadb proti županu Zoranu Jankoviću več ali manj pisal zgolj en sam spletni portal, gre za portal podčrto.si, so sporočila o tem, kako je farmacevtka na začetku julija napletla stik z ljubljanskim županom, da bi ji pomagal urediti službo za nedoločen čas, povsem zvodenela. Kot so bili bob ob steno prepisi iz Jankovićeve ovadbe, da sta se farmacevtka in župan sestala kar v občinski palači, natančneje v županovi pisarni, kjer je farmacevtka županu zaupala svojo finančno in bivanjsko stisko, po pričanju farmacevtke – tako po poročanju portala podčrto.si – ji je župan prisluhnil, obenem pa zahteval spolni odnos in ga po pričanju farmacevtke tudi dobil.

Iz ovadbe je tudi razbrati, da sta se župan in farmacevtka pozneje še nekajkrat slišala po telefonu (to so v uho med prisluhi ujeli kriminalisti) in enkrat sestala in imela po pričanju farmacevtke spolne odnose, kmalu zatem pa je farmacevtka dobila službo, s katero je moral zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ soglašati tudi župan.

Kako je mogoče, da imamo dve resnici?

Če že med slovenskimi mediji ni bilo odziva na objavljene pereče podrobnosti iz Jankovićeve ovadbe (zanimivo je, da je o škandalu župana najlepšega mesta na svetu pisal celo največji avstrijski dnevni časnik Kronen Zeitung, ki ima stoletno tradicijo), pa se je namesto tega odzval župan Janković, in to z ovadbo tožilke Blanke Žgajnar in tožilskega uradnika zaradi domnevne zlorabe osebnih podatkov. Vse zato, razlaga pravnik dr. Luigi Varanelli, ker je Slovenija ena redkih držav na svetu, ki objavlja zgodbe o kriminalističnih preiskavah povsem brez dokazov.

»V Italiji se recimo objavijo vsi posnetki, vsa dejstva, vsi dokazi, saj je povsem brez pomena, če objavimo samo podatek, da je neka oseba v postopku, zraven pa ne navedemo dejstev. Te navedbe so pomembne tudi zato, ker imamo dve resnici; prva je procesna in jo ugotavlja sodišče, pri čemer na višjih stopnjah sodišče vedno sodi samemu sebi, druga resnica je tista, kar se je res zgodilo. In ta resnica je prav zaradi dejstva, da je kazenski postopek v Sloveniji sredstvo zaščite obdolžencev, še kako ključna. In ta resnica je tista, zaradi katere v moralno razvitih državah ljudje prevzamejo odgovornost in odstopijo.«

Besedilo: Igor Krmelj
Fotografije: arhiv AML, Shutterstock, Profimedia