Spoznajte matematika, ki je razvozlal nemške šifre in rešil življenje milijonov ljudi!
K zmagi zaveznikov v II. svetovni vojni so pomemben delež primaknili razbijalci šifer. Nemci so izdelali stroj, imenovan Enigma, ki je šifriral tajna sporočila, s katerimi je glavni štab vodil vojaške akcije, na primer podmornice po Atlantiku. Ko je bilo sporočilo vtipkano v stroj, ga je ta skril v eno izmed 158.962.555.217.826.360.000 možnih kombinacij, kar so naredili s posebnim algoritmom ali ključem.
Ključ so menjavali vsakih 24 ur, tako da niti največji umi tako rekoč niso mogli razbrati, kaj piše v tako šifriranem sporočilu. A za vsako uganko se najde mojster in tole je rešil Alan Turing. Britanec se je šolal v priznani neodvisni ustanovi v Dorsetu, nato je začel študirati matematiko v Cambridgeu, kjer je že zelo mlad dosegel številne akademske naslove. Leta 1936 je razvil zamisel o programabilnem računalniku, ki ga danes poznamo pod imenom Turingov stroj.
Z njim je dokazal, da lahko rešimo vsak matematični problem, če ga le lahko predstavimo kot algoritem, seznam korakov, ki vodijo do rešitve problema. Kako podrobno razdelamo korake, je odvisno od tega, kdo ali kaj izvaja algoritem – človek ali računalnik. Če ga izvaja računalnik, potem govorimo o računalniškem programu. Zelo preprost algoritem je na primer kuharski recept. Verjetno je prav Turingov stroj predhodnik današnjih računalnikov. Turing je občasno delal v vladnem uradu za kodiranje in šifriranje, kmalu po izbruhu vojne pa je začel tesneje sodelovati s to ustanovo, ki se je ustalila v Bletchley Parku.
V starem dvorcu v Buckinghamshiru se je bíla strogo tajna bitka, katere glavni cilj je bil odkriti šifrirni sistem naprave Enigma. V sodelovanju s poljskimi matematiki in Gordonom Welchamnon je Turing razvil elektromehanski stroj, ki so ga poimenovali Bomba. Poljaki so sicer že lahko razbirali preprostejša sporočila stroja Enigma, toda naprava Bomba je razvozlala vsako, če so le bile znane nastavitve treh šifrirnih valjev in najmanj 20 črk sporočila. Predvideva se, da je Turingovo delo vojno v Evropi skrajšalo za vsaj dve leti! Po vojni se je Turnig ukvarjal z avtomatskim računskim strojem (ACE), ki je začel izvajati prve programe leta 1950.
Napisal je šahovski program, računalnik je potreboval do uro in pol za potezo. Žal je bilo njegovo veličastno delo grobo prekinjeno leta 1952, ko je bil obtožen prostaške nespodobnosti, ker je imel spolno razmerje z moškim. Turing je razmerje priznal, zaporu pa se je izognil, ker je privolil v hormonsko terapijo ali kemično kastracijo. Kot da s tem ni bil dovolj kaznovan, so mu prepovedali vsako sodelovanje z vlado. Licemerna reakcija angleške družbe ga je dve leti pozneje pognala v prerano smrt.
Dokaz, kako kratkovidni so ideološki zaslepljenci. Po opravičilu Gordona Browna je leta 2013 javno prosila odpuščanje še kraljica. Opravičilo je zahtevalo na tisoče ljudi, tudi Stephen Hawking.
Bomba
Mnogo sporočil, ki so jih pošiljali Nemci, je vsebovalo kratke odlomke besedila, ki jih je bilo lahko predvideti, na primer 'Heil Hitler'. Ko so kriptografi v Blentchleyju verjeli, da so v sporočilu odkrili ta nemški pozdrav, so izdelali poseben zemljevid, na katerem so bile črke povezane kot na kakšnem načrtu podzemne železnice v velikem mestu.
Načrt so predali operaterju, ki ga je vprogramiral v stroj. Bombo so nato pognali, ko pa se je ustavila, je operater zapisal generirano geslo oziroma ključ. Če je preizkus pokazal, da ključ ne ustreza, in torej ni dešifriral sporočila, so postopek ponovili in stroj znova pognali.
Življenje in delo
Vzponi in padci v življenju in izjemni karieri Alana Turinga
1912 - Rodil se je v Londonu Juliusu in Ethel Turing, medtem ko je bil oče Julius v vladni službi v Indiji.
1931 - Na univerzi v Cambridgeu je začel študirati matematiko. Šolo je zlahka opravil, z odliko je diplomiral že po treh letih.
1938 - Vladni urad za kodiranje in šifriranje je priporočil Turinga za kriptoanalitično delo pri dešifriranju naprave Enigma.
1939 - Izbruhnila je vojna, Turing je odšel v Bletchley Park, kriptološki center britanske tajne službe.
1940 - Prvi dešifrirni stroj Bomba je začel delovati in razvozlavati šifre.
1942 - Odpotoval je v ZDA in pri pomorski obveščevalni službi v Washingtonu nadaljeval razvoj naprave Bomba.
1945 - Prejel je visoko britansko odlikovanje za vojne zasluge, vendar je njegovo delo vseeno še dolgo ostalo tajno.
1948 - Na matematičnem oddelku univerze v Manchestru je Turing začel pisati računalniški program za igranje šaha.
1952 - Turing je priznal nespodobno vedenje, ker je imel seksualno razmerje z moškim. Začeli so ga zdraviti s hormoni.
1954 - Izbral je smrt. Zastrupil se je s cianidom, star 41 let.
Po njegovih stopinjah:
Genevieve Feinstein
Feinsteinova je bila kriptoanalitičarka pri ameriški tajni službi in se je ukvarjala z dešifriranjem japonskih sporočil, poslanih med II. svetovno vojno. Leta 1940 je v Ameriki zgradila podoben šifrirni stroj, kot so ga uporabljali Japonci. Po vojni je sodelovala pri tajnem projektu Venona in dešifrirala sporočila, poslana iz takratne Sovjetske zveze.
Clifford Cocks
Britanski kriptograf, ki je odkril prvi sistem šifriranja z javnim ključem ali RSA-algoritem. Ta algoritem zakodira sporočilo, ki ga lahko prejemnik dešifrira, ne da bi morali obe strani uporabiti skrivni ključ. Zamisel je razvil leta 1973, vendar je odkritje ostalo tajno. Leta 1977 so ga znova odkrili Rivest, Shamir in Adleman, objavili in poimenovali po sebi.
5 dejstev: Alan Turing
1. Bil je nadarjen dolgoprogaš
Turing je bil navdušen športnik, predvsem tekač. Maraton je pretekel v 2 urah in 46 minutah. To je le 11 minut več od zmagovalnega rezultata na OI leta 1948.
2. Bil je ekscentričen
Zanemarjen in s pogrizenimi nohti je še za genija deloval čudaško. Svoj vrč za kavo je priklenil na radiator, da ga ni mogel uporabljati nihče drug.
3. Zaročen s sodelavko v Bletchleyju
Leta 1941 se je zaročil s sodelavko Joan Clarke. Zaroka ni dolgo trajala, saj je priznal, da je homoseksualec.
4. Bil je neznan heroj
Po vojni angleške oblasti iz strateških razlogov niso mogle priznati, da so razvozlali šifro naprave Enigma, tako da je bilo njegovo delo javnosti neznano še več desetletij.
5. Bil je med redkimi, ki se mu je vlada opravičila
Šele leta 2009 se je premier Gordon Brown javno opravičil za pregon Alana Turinga in dejal, da 'si je zaslužil mnogo boljše življenje'.
