Sindikati opozarjajo, da bi lahko to vodilo v rahljanje delovnih standardov, in se bojijo konca zakonsko urejenega osemurnega delovnika.
Vse toplejše vreme v Nemčiji predstavlja vse večji izziv za zaposlene – tako na gradbiščih kot v zatohlih pisarnah ali pri dostavi blaga pri temperaturah, ki presegajo 30 stopinj Celzija, poroča Nemška tiskovna agencija (dpa). Podjetja bodo morala ukrepati, opozarja Katarina Utermöhl iz zavarovalnice Allianz. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami Nemčija na ekstremne vročinske valove ni dovolj pripravljena.
Medtem ko južnoevropske države že desetletja prilagajajo urbanistično načrtovanje, gradbene metode in vsakdanje delo visokim temperaturam, se Nemčija po besedah Katarine Utermöhl nahaja v »nevarnem vmesnem območju«. Vročina je postala trajen in strukturni pojav, na katerega se je treba odzvati. Nemčija trenutno nima posebnega zakona, ki bi urejal delo zaposlenih v času vročine.
Veljajo določila uredbe o delovnih prostorih. Ta določa, da morajo delodajalci pri temperaturi v prostoru 26 stopinj Celzija začeti razmišljati o ukrepih za zmanjšanje toplotne obremenitve. Pri 30 stopinjah so zaščitni ukrepi nujni, pri temperaturah nad 35 stopinj Celzija pa se delovni prostor praviloma šteje za neprimernega za delo. Po izračunih družbe Allianz bi lahko vročinski valovi nemško gospodarstvo do leta 2030 stali približno 112 milijard evrov. Produktivnost se z vsako dodatno stopinjo nad 30 stopinj Celzija v povprečju zmanjša za približno tri odstotke, stroški energije, vključno s hlajenjem prostorov, pa se povečajo za približno 1,2 odstotka na stopinjo.
Do podobnih ugotovitev je prišla tudi delavnica o javnih politikah »Climate Changes Work« pri nemškem ministrstvu za delo in socialne zadeve. Število bolniških odsotnosti se v dneh s temperaturami nad 30 stopinj poveča za približno 3,5 odstotka, med dolgotrajnimi vročinskimi valovi pa celo za šest odstotkov. To povzroča občutne izgube produktivnosti in večmilijardno gospodarsko škodo. Kot eno od možnih rešitev Katarina Utermöhl navaja južnoevropske države, kot sta Španija in Grčija, kjer se delovni čas tradicionalno prilagaja poletni vročini.
»Zgodnji začetek dela, izogibanje opoldanski vročini in ustrezna organizacija delovnega dne so zelo enostavna in učinkovita strategija za ohranjanje produktivnosti,« pravi ekonomistka. Po njenem mnenju siesta ni popoldanski počitek, temveč način upravljanja tveganj. Podjetja, ki delovni čas prilagodijo visokim temperaturam, s tem ščitijo produktivnost zaposlenih in dolgoročno vrednost podjetja.
Zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu prav tako priporoča prilagajanje delovnega časa, kjer je to zaradi tehnologije ali delovnih procesov mogoče. »To vključuje tudi uporabo fleksibilnega delovnega časa,« svetujejo na inštitutu. Sindikati pa so do splošnih rešitev, kot je uvedba nekakšne sieste, precej bolj previdni.
Po besedah Anje Piel iz Nemške konfederacije sindikatov (DGB) so potrebne rešitve, prilagojene posameznim panogam. Premik delovnega časa v hladnejši del dneva lahko pomaga, vendar ni izvedljiv povsod. Zato DGB poudarja odgovornost delodajalcev za zaščito zaposlenih pred vročino na delovnem mestu. Razprava o reformi zakona o delovnem času dodatno zaostruje nesoglasja. Predlog predvideva, da bi sedanji osemurni delovni dan nadomestili z največjim dovoljenim tedenskim delovnim časom. Sindikati opozarjajo, da bi lahko to vodilo v rahljanje delovnih standardov, in se bojijo konca zakonsko urejenega osemurnega delovnika.