Zmerna vadba zmanjša tveganje umrljivosti, vendar pa višje stopnje aktivnosti ne nudijo dodatne koristi, kažejo študije. Nasprotno. Biološko staranje se pospeši tako pri najmanj kot pri najbolj aktivnih posameznikih.
Medtem ko je telesna aktivnost pogosto povezana z daljšo življenjsko dobo, raziskave finskih študij dvojčkov kažejo, da je povezava morda bolj zapletena, kot se je prej verjelo.
Ekipa z Univerze Jyväskylä na Finskem je preučila, kako dolgotrajna telesna dejavnost v prostem času vpliva na umrljivost. Raziskovali so tudi, ali lahko telesna dejavnost zmanjša povečano tveganje smrti, povezano z genetsko nagnjenostjo k boleznim in njen vpliv na biološko staranje pozneje v življenju.
Študija je analizirala podatke 22.750 finskih dvojčkov, rojenih pred letom 1958, z njihovo telesno aktivnostjo, ocenjeno v letih 1975, 1981 in 1990. Podatke o smrtnosti so spremljali do konca leta 2020.
Zmerna aktivnost ima največje koristi
Iz podatkov, ki so temeljili na telesni dejavnosti v prostem času v obdobju 15-letnega spremljanja, so bile identificirane štiri različne podskupine:
- sedeče,
- zmerno aktivne,
- aktivne
- in zelo aktivne skupine.
Ko so bile razlike v umrljivosti med skupinami preučevane na daljšem, torej 30-letnem obdobju, je bilo ugotovljeno, da je bila največja korist – 7 % manjše tveganje umrljivosti – dosežena med sedečo in zmerno aktivno skupino. Višja stopnja telesne aktivnosti skratka ni prinesla dodatne koristi.
Ko so umrljivost opazovali ločeno kratkoročno in dolgoročno, je bila ugotovljena jasna kratkoročna povezava: višja kot je telesna aktivnost, nižje je tveganje umrljivosti. Gledano na dolgi rok pa je bilo drugače. Dolgoročno se namreč tisti, ki so bili zelo aktivni, glede umrljivosti niso razlikovali od tistih, ki so bili sedeči.
"Osnovno stanje pred boleznijo lahko omeji telesno aktivnost in na koncu povzroči smrt, ne velja pa to za samo pomanjkanje vadbe," pravi izredna profesorica Elina Sillanpää s Fakultete za šport in zdravstvene vede. "To lahko kratkoročno vpliva na povezavo med telesno aktivnostjo in umrljivostjo."
Upoštevanje smernic ne pomaga
Raziskovalci so tudi raziskovali, ali upoštevanje smernic Svetovne zdravstvene organizacije za telesno dejavnost vpliva na smrtnost in tveganje za genetske bolezni.
Smernice predlagajo 150 do 300 minut zmerne ali 75 do 150 minut intenzivne dejavnosti na teden.
Študija je pokazala, da izpolnjevanje teh smernic ni zmanjšalo tveganja smrtnosti ali spremenilo tveganja genetske bolezni.
Tudi pri dvojčkih, ki so v 15-letnem obdobju dosegli priporočene ravni priporočenih smernic, ni bilo ugotovljene nobene statistično značilne razlike v stopnjah umrljivosti v primerjavi z njihovim manj aktivnim parom dvojčkov.
"Široko opažena ugodna povezava med telesno dejavnostjo in umrljivostjo temelji na opazovalnih študijah, ki so nagnjene k pristranskosti iz različnih virov," pravi podoktorska raziskovalka Laura Joensuu s Fakultete za šport in zdravstvene vede. "V naših študijah smo želeli upoštevati različne vire pristranskosti in v kombinaciji z dolgim obdobjem spremljanja nismo mogli potrditi, da upoštevanje smernic telesne dejavnosti zmanjšuje tveganje za genetsko srčno-žilno bolezen ali vzročno zmanjšuje umrljivost."
Povezave v obliki črke U
Za podvzorec dvojčkov so raziskovalci določili biološko staranje iz vzorcev krvi z uporabo epigenetskih ur. Epigenetske ure omogočajo oceno stopnje biološkega staranja osebe na podlagi metilnih skupin, ki uravnavajo izražanje genov in so povezane s procesom staranja.
"Ugotovili smo, da je povezava med telesno aktivnostjo v prostem času in biološkim staranjem v obliki črke U: biološko staranje je bilo pospešeno pri tistih, ki so se najmanj in največ gibali,« pravi Sillanpää.
Drugi življenjski slogi, kot sta kajenje in uživanje alkohola, so v veliki meri pojasnili ugodne povezave telesne dejavnosti z biološkim staranjem.
O študiji
Genetski podatki so bili na voljo za 4897 dvojčkov. Genetska dovzetnost dvojčkov za koronarno arterijsko bolezen ter sistolični in diastolični krvni tlak je bila ocenjena z uporabo novih poligenskih rezultatov tveganja, ki povzemajo dovzetnost celotnega genoma za obolevnost. Poleg tega so pri 180 parih enojajčnih dvojčkov spremljali smrtnost zaradi vseh vzrokov in srčno-žilne bolezni. Stopnjo biološkega staranja 1153 dvojčkov so ocenili iz vzorca krvi.
Študije so bile izvedene v sodelovanju s Fakulteto za šport in zdravstvene vede ter Metodološkim centrom za humanistične vede na Univerzi v Jyväskylä in Finskim inštitutom za molekularno medicino na Univerzi v Helsinkih.
Povzeto po SciTechDaily.
- Preberite tudi: To se zgodi v telesu, ko pojemo že eno samo pomarančo
Novo na Metroplay: Elle Dialog - Vloga ženske prihodnosti | Urška Sršen in Bojana Košnik Čuk