Alternativna kuhinja – ker je hrana naše prvo zdravilo!

6. 5. 2016
Deli
Alternativna kuhinja – ker je hrana naše prvo zdravilo! (foto: profimedia)
profimedia

Polona Kovič, ki se z zdravo in presnovnim sposobnostim telesa prilagojeno prehrano ukvarja že več kot tri desetletja, je po svoji knjižni uspešnici Alternativna kuhinja iz leta 2004 te dni izdala še njeno nadaljevanje.

Tudi njena nova knjiga Alternativna kuhinja 2 je plod njenega neprestanega raziskovanja in eksperimentiranja ter neštetih izboljšav in poenostavitev pri pripravi hrane, ki je naše prvo zdravilo. S pomočjo njenih bogatih izkušenj in preprostih rešitev, ki odsevajo starodavne modrosti naših prednikov, bo postala pot do zdravih prehranjevalnih navad peresno lahka.

Mladi v primežu multinacionalk!

Polona Kovič je v svoji knjigi že uvodoma povsem jasna. Hrani tako povsem odreče vlogo statusnega simbola, znamenja obilja in predmeta potrošnje ter jo ponovno postavi na njeno pravo mesto. Hrana je in bi morala biti predvsem hranilo in naše prvo zdravilo. In naj se bralcu slednje zdi še tako znano in v načelih jasno, dejstvo je, da prehranjevanje modernega človeka še zdaleč ne sledi tem smernicam.

»Prehranjevanje današnjih generacij vse bolj postaja tarča poslovnih koristi multinacionalk, ki še vedno nemoteno ustvarjajo dobičke na račun kakovosti in varnosti hrane ter na račun uničevanja okolja in s tem zdravja ljudi« trdi in hkrati svari Polona Kovač. »Naraven občutek za to, kaj je naša dejanska hrana, se iz generacije v generacijo izgublja hitreje. Že v najranejšem otroštvu k temu pripomore obilna ponudba izdelkov, ki jih sestavljajo predvsem sladkor, hidrogenizirane maščobe, bela moka, obilje sintetičnih barvil, arom, sintetičnih vitaminov, ojačevalcev okusa, kuhinjske soli, strjevalcev oziroma emulgatorjev, konzervansov in tako dalje. Predvsem prehranske trende mladih danes vse bolj narekujejo korporacije in njihov propagandni stroj, ki nezmotljivo iščejo dobiček v najranljivejši trži niši, pri mladih, ki po uživanju procesirane, kemično obdelane industrijske hrane nimajo takoj hujših zdravstvenih težav.«

otroci

A če mladi morda ne bodo takoj trpeli zaradi hujših zdravstvenih težav, pa lahko žal nanje še kako računajo na dolgi rok. Polona Kovič zato njim, pa tudi vsem nam, polaga na srce, naj vendarle še pravi čas spoznamo naslednjo preprosto resnico: Naše zdravje in počutje sta neposredno povezana z našim odnosom do hrane. Upanje, da bodo njene besede padla na plodna tla, pa dajejo upanje vse številčnejši ozaveščeni posamezniki.

»Ljudje, ki se zavedajo, kako odtujena je človekovi presnovi industrijsko pripravljena, hranilno revna, s kmetijskimi strupi in umetnimi gnojili pridelana ter s kemičnimi aditivi predelana hrana, vse glasneje in v vse večjem številu oblikujejo svoja pričakovanja o pestrejši in zadostni ponudbi krajevno in sonaravno pridelane hrane. Takšna pridelava zagotavlja sledljivost hrane, kakovostna delovna mesta, nižje stroške, ohranjanje kulturne krajine in ustrezno poseljenost podeželja, predvsem pa ohranjanje avtohtonih vrst in samooskrbno sposobnost naroda, ki je lahko edini branik pred zavojevalskim pohodom multinacionalk.«

Hrana naj ostane hranilo in zdravilo!

Da bi prehrana ostala to, kar po svoji naravi tudi je in bi morala biti, nas mora predvsem nahraniti na celični ravni. Šele tedaj nas lahko krepi in zdravi. Po prepričanju Polone Kovič pa je takšna hrana lahko le naravna hrana.

»Naša milijone let stara telesna presnova in njena varuhinja, asimilacijska pregrada, ki nam ostaja zvesta skozi celotno evolucijo in prepreči večino akutnih zastrupitev s hrano, vse sintetične, anorgansko vezane, mrtve snovi avtomatično izključi iz asimilacijskih in regenerativnih procesov in jih obravnava kot balast. Tako vso inovativno dodano vrednost prehranskih tehnologov prepoznava kot nepresnovljivo in jo izloča iz presnovnih procesov. Lahko si mislimo, kolikšen tržni delež bodo izgubili najrazličnejši prehranskih dodatki, celo super živila, izdelki s sintetičnimi vitamini in minerali, ko bodo ljudje uvideli, da od vsega skupaj telo nima nič,« še piše Polona.

»Če ne bi bilo tega temeljnega sita, zaradi katerega se nobena sintetična, neživa, neorganska snov ne more enakovredno kosati z živo, naravno, organsko vezano snovjo, ki iz sveže, presne rastlinske hrane zlahka vstopa v asimilacijske procese, človek kot vrsta ne bi dočakal današnje točke evolucije. Zaradi tega sita se vsi neasimilirani presnovni ostanki (bolj ali manj nevarni) odlagajo v maščobnem tkivu (najprej čim dlje od vitalnih organov, potem pa, kjer je pač mogoče). Prav ti presnovni ostanki in splošna zakisanost organizma, ki kaže stopnjo njegove zastrupljenosti, so temeljno zdravstveno tveganje vsakogar, ki se brezskrbno hrani s tistim, kar ponuja prehranska industrija.«

Na srečo pa takšne izdelke zlahka opustimo v trenutku, ko enkrat izkusimo, kako zelo nas zadovolji in poživi nepredelana, živa in naravna hrana.

Še nekaj zanimivih poudarkov Polone Kovič, ki vas bodo morda prepričali, da si ob priliki v roke vzamete njeni knjigi Alternativna kuhinja:

  • Odrecite se mrtvi in ubiti hrani, ki je zgolj mašilo, včasih pa tudi strup za telo! Takšna hrana je predelana hrana, ki je v najboljšem primeru zgolj brez biološke vrednosti za človekovo presnovo in oskrbo celic, v najslabšem pa dobesedno seje bolezen. In medtem ko je rastlinska hrana darilo narave, je po Poloninem mnenju hrana živalskega izvora dobesedno uplenjena oziroma ukradena zasužnjenim živalim. V nasprotju z rastlinsko hrano ta vedno zahteva tudi tehnološko obdelavo, ki pomeni nadaljevanje ubijanja na njeni celični ravni. »Vzorec ubijanja hrane živalskega izvora se je v stoletjih prenesel tudi na pripravo rastlinske hrane, za katero je največkrat povsem nepotreben. Tako doma tudi rastlinsko hrano prevečkrat brez potrebe biološko povsem uničimo. Pretiravamo predvsem s toplotno obdelavo, ubija pa tudi zamrzovanje hrane.«
  • Redno in kakovostno hidrirajte svoje celice! Polona gre v svojem nasvetu celo tako daleč, da kot najbolj kakovostno hidracijo priporoča kar deževnico, saj je ta mehka in naravno destilirana, a seveda zgolj pod pogojem, da je ozračje, kjer pada dež, neosnaženo. Kot drugi vir naravno destilirane vode pa vidi v sočnih sadežih in zelenjavi, pa tudi v izvirski vodi, v kolikor si jo lahko priskrbimo.
  • Ne redukcijske ne selektivne diete niso prava rešitev! Polona je prepričana, da so tako popularne diete zgrešene tako psihološko kot fiziološko: »Na psihološki ravni vzbujajo v nas neprijeten občutek, da se nečemu odrekamo in da sami nismo sposobni razlikovati, kaj je za naše telo dobro. T o preprosto ni res. Prehranjevanje, ki je v bistvu zelo osebna zadeva, nam diete odtujujejo, tako kot nam ga odtujujejo industrijski prehranski izdelki in tradicija prehranjevanja s toplotno obdelano hrano, pripravljano po strogo določenih receptih. Edina učinkovita pot k celicam prijaznemu prehranjevanju je obuditev naravnega občutka za to, kaj je naša naravna hrana.«
  • gsoZ gensko tehnologijo si človek reže evolucijsko vejo, na kateri sedi, je prepričana Polona Kovič. »Prav strašljivo smešni so nekateri navdušenci, ki se kot otroci veselijo genetsko spremenjenih organizmov z zanimivimi lastnostmi, npr. mačke, ki se sveti v temi, ali čebule, ob kateri se, če jo režeš, ne zjočeš.« Avtorica knjige njihovega navdušenja nad gensko spremenjenimi organizmi ne deli. Še več. Takole pravi: »Ker kakovostne ekološke pridelane hrane ni mogoče pridelovati v simbiozi z gensko spremenjenimi rastlinami niti ne v onesnaženem oziroma kako drugače degradiranem okolju, je ključni korak k zdravju Slovencev popolna prepoved GSO na ozemlju celotne Slovenije, ki bi ji morala slediti tudi strateška preusmeritev kmetijstva od intenzivnega k sonaravnemu, trajnostnemu, ekološkemu oziroma biodinamičnemu kmetijstvu.«
  • Na zdravo ponudbo hrano vplivamo ljudje sami! Odgovornost vsakega izmed nas je, da pametno izbiramo, kaj si zase in svoje bližnje želimo ter kaj zato kupujemo. Trgovcem in pridelovalcem hrane lahko zgolj s svojim nakupom (ali nenakupom) dopovemo, da nekakovostna in zastrupljena hrana kljub njenemu privlačnemu videzu ni in ne more biti več tržno uspešna. »Potrošnik je tisti, ki oblikuje ponudbo,« je še jasna Polona Kovač.

Presni izziv, če si upate!

1 dan z naravno in presno hrano!

Ste vedeli, da opice, ki jih hranijo s kuhano hrano samo en teden, že zbolijo in nekatere celo umrejo, če jim takoj spet ne ponudijo žive rastlinske hrane? Glede na to, da so opice naši bližnji sorodniki, ste ob tem dejstvu skoraj gotovo osupnili.

Vabimo vas, da sprejmete naslednji Polonin izziv in en dan preživite brez kuhane hrane!

  • Zjutraj si na primer privoščite najmanj pol kilograma sezonskega sadja in pest orehov, lešnikov ali mandljev. Če ste čez dan zelo zaposleni in nimate časa za pripravo presnega obroka doma, se po možnosti med delovnim časom vsaj dvakrat osvežite z nekaj bananami in jabolki, z avokadom, agrumi in domačim sezonskim sadjem. H koncentraciji in delovni vnemi si lahko pomagate tudi s suhim sadjem, predvsem datlji in nežveplanimi marelicami. Pri vsakem prigrizku spijte tudi do 2 dl izvirske vode. Proti večeru, ko ste doma, pa si pripravite lahko žitno jed iz grobo zmletih namočenih neglutenskih žit (proso, amarant, kvinoja, koruza) ali pa iz nakaljene ajdove kaže, z dodatkom oreškov ali semen.

In pa: naslednji dan poročajte, kako ste tekom dneva počutili.

Priporočamo v branje!

alternativna kuhinjaAlternativna kuhinja 2 je nadaljevanje knjige Alternativna kuhinja, ki je leta 2004 v Sloveniji med prvimi zaorala ledino na področju zdravega, presnovnim zmožnostim človeškega telesa prilagojenega prehranjevanja z naravno, brez kmetijskih strupov in kemičnih gnojil pridelano, biološko polnovredno hrano, nedotaknjeno z gensko tehnologijo ali industrijskimi tehnološkimi postopki. Spodbuja nas k ustvarjalnosti v domači kuhinji in nas prepriča o pomembnosti izbire kakovostne, okolju, živalim in presnovi prijazne hrane. Opogumlja domače ekološke pridelovalce hrane in ozavešča o nujnosti prehranske samooskrbnosti Slovenije za zdravje zdajšnjih in prihodnjih generacij, ki želijo ohranjati našo plodno zemljo, čisto vodo in zrak ter vse druge naravne vire v dobrem stanju tudi za prihajajoče rodove.

Knjiga, ki je mnogo več kot klasični kuharski vodnik h kulinaričnim užitkom, vam bo dala misliti. Povezanost med zdravjem zemlje in hrane, ki zraste iz nje, ter svojim lastnim zdravjem boste prepoznali kot osvobajajočo resnico.

Knjigo Alternativna kuhinja 2 lahko tudi prelistate in sicer na spletni povezavi emka.si.

Ne spreglejte tudi!

V založbi Mladinske knjige je izšlo še nekaj čudovitih knjižnih novosti, med katerimi bi na tem mestu izpostavili novosti v obliki knjižic receptov. Police knjigarn tako po novem bogatijo še:

  • Ulrike Skadow, KRUH
  • Ulrike Skadow, MED
  • Stéphanie Bulteau, RJAVČKI
  • Stéphanie Bulteau, TIRAMISU

Več o novostih pa na emka.si!

knjige

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol