Katerega pa imate vi v svoji kopalnici?
»Brez aluminija« – tako piše že na številnih deodorantih. In prav je tako, saj antiperspiranti povzročajo, da se v telesu kopiči več aluminija, kot je zdravo.
Seveda je ponudba mamljiva: antiperspiranti so posebni deodoranti, ki ne preprečujejo le neprijetnega vonja, temveč obljubljajo tudi dlje časa suhe pazduhe. To dosežejo z aluminijevimi solmi, ki zožijo žlezne kanale za znoj. Na seznamu sestavin se skrivajo pod oznako aluminium chlorohydrate. Navadni deodoranti sicer ne vsebujejo aluminija, vendar ne preprečujejo potenja, temveč le neprijeten vonj. Čeprav aluminij v antiperspirantih deluje predvsem zunanje, vseeno del njegove količine prodre v telo.
Aluminij: vsekakor ni zdrav!
Kakšne posledice ima aluminij natančno za zdravje, znanstveniki še vedno niso soglasni. Dokazano pa je, da visoki odmerki aluminija škodujejo človeškemu živčnemu sistemu. Pri živalih so raziskovalci pokazali tudi negativne vplive na plodnost, poleg tega strokovnjaki domnevajo možne učinke na razvoj kosti. Aluminij kot element zemeljske skorje prehaja v pitno vodo in naša živila. Prav tako se lahko iz aluminijaste folije ter aluminijastih pladnjev za shranjevanje ali pogrevanje sprošča v kislih ali slanih živilih.
Večji del aluminija, ki ga zaužijemo s hrano, telo izloči preko ledvic. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ocenjuje, da odrasli s prehrano tedensko vnesejo med 0,2 in 1,5 mg aluminija na kilogram telesne mase (mg/kg). Kot sprejemljivo pa navajajo le tedenski vnos do 1 mg/kg.
Deodoranti z aluminijem: mejne vrednosti so hitro presežene
Kdor vsak dan uporablja deodorant z aluminijevimi solmi, lahko že s tem prek kože vnese toliko aluminija, da preseže varne vrednosti. Zato nemški Zvezni inštitut za oceno tveganj (BfR) opozarja: »Pri dolgotrajni uporabi kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo aluminij, je lahko tedensko tolerirana količina v posameznih primerih trajno presežena.«
Posebej na sveže obrito kožo antiperspirantov ne smemo nanašati, saj je poškodovana koža bolj prepustna. Študije, ki se ukvarjajo z vprašanjem, ali aluminij v deodorantih povečuje tveganje za nastanek raka dojke, so po navedbah BfR neenotne in deloma protislovne. Znanstveni dokazi za neposredno povezavo zaenkrat ne obstajajo. Obstajajo tudi domneve o povezavi med Alzheimerjevo boleznijo in aluminijem: pri obdukcijah so našli povišane koncentracije aluminija v možganih pacientov. Večina strokovnjakov te ugotovitve razume kot posledico bolezni, ne kot njen vzrok.
Deodoranti: gre tudi brez aluminija?
V naravni kozmetiki sintetično pridobljene aluminijeve soli niso dovoljene. Nekateri proizvajalci zato uporabljajo alun – naravno pojavljajočo se obliko aluminijeve soli. Na embalaži je označen kot Ammonium Alum ali Potassium Alum. Ali se alun v telesu obnaša drugače in se absorbira manj kot aluminij iz antiperspirantov, pa še ni znano.
Naravna kozmetika se proti vonju bori tudi s sestavinami, kot so alkohol, triethyl citrat, žajbelj ali virginski nepozebnik (hamamelis). Telesni znoj začne namreč smrdeti šele, ko ga začnejo razkrajati bakterije.
Tudi v teh izdelkih je aluminij
Aluminij se zaradi kovinskega sijaja uporablja tudi v drugih kozmetičnih izdelkih – v senčilih za oči, lakih za nohte, črtalih in svinčnikih za obrvi. Uporablja se tudi kot nosilni material za barvila v šminkah, glosih in barvah za lase. V obliki aluminijevega fluorida je prisoten tudi v zobnih pastah, kot učinkovina v zdravilih proti želodčni kislini (antacidi) ter kot prevleka nanodelcev v sončnih kremah.