Največkrat mame slišite nasvet: Predihaj! ali Štej do 10 in bo bolje.
V trenutkih, ko ste sekundo pred tem, da eksplodirate, da na otroka začnete kričati, da je nemogoč, obupen, da ni za nikamor, da vam je žal, da ga sploh imate, ali da mu eno primažete, potrebujete takojšnjo prvo pomoč. Če ste tako razburjeni, se ne morete ustrezno odzivati na otroka, morate najprej pomagati sebi in se umiriti. Še bolje je, da postopoma pri sebi prepoznate, kateri so tisti trenutki oziroma sprožilci, ko vas 'odnese', in da poskrbite zase, preden greste tako daleč, da se ne morete več nadzirati, ali bolje rečeno, da se ne morete več samoregulirati.
Če se en del vas še zmore regulirati, potem uporabite tehnike, s katerimi si pomagate, da iz močnih čustev preidete v stanje, ko lahko razmišljate. To je tudi cilj za starša, ko mu začnejo popuščati živci. Ko se začnete zavedati, da začenja svetiti rdeča lučka, takrat je čas, da naredite karkoli, kar vam bo pomagalo, da se pomirite. Lahko odštevate od 100 do ena tako, da odštevate po 17.Če aktivno razmišljate, ne morete hkrati biti čustveno reaktivni. To se izključuje, ker v eni ali drugi situaciji delujeta različna dela možganov. Lahko dihate, lahko štejete, lahko uporabite tehnike ozemljevanja (npr. pomislite, kako so vaša stopala trdno na tleh). Skratka, naredite nekaj, pri čemer morate razmišljati.
Zavedajte se, da vse tiste situacije, ki vas ob otroku popolnoma spravljajo ob živce, pravzaprav pritiskajo ob vsebine, ki so v vas in so za vas boleče. Zato se nanje ne morete odzivati tako, da bi razmislili in se ustrezno odzvali, temveč čustveno in pretirano odreagirate. Dokler te dinamike ne boste ozavestili, bo delovala. Zato pa potrebujete poglobitev v čustva, ki so v vas. Tega verjetno ne boste mogli narediti sami, še manj v trenutku, ko ste pred tem, da izgubite živce. To lahko storite PO TEM, ko je dogodek že mimo.
Osebno priporočam, da ta proces izpeljete ob nekom, ki vas bo znal voditi vase (npr. psihoterapevt). Šele ko boste zares začutili vse svoje občutke in čustva, ko jim boste res dovolili, da so, boste lahko sprostili čustveno napetost v sebi, ki je razlog za vaše burne odzive. Tako boste lahko zares v stiku z otrokom, povečala pa se bo tudi vaša sposobnost samoregulacije. Hkrati boste tudi model za otroka, kako naj ravna v situacijah, ki so čustveno naporne in neprijetne.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebnerasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na strani na Facebooku – Ljubeča mama.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču