Kako se je dobro odzvati, če je starejši otrok ljubosumen na mlajšega bratca ali sestrico? Zelo pomembno je, da ima starejši otrok možnost, da pokaže svojo jezo in da je lahko v stiku s svojo žalostjo, ki se pogosto skriva pod to jezo.
Otrok mora imeti možnost, da lahko čuti, karkoli pač čuti, ker je dobil bratca oziroma sestrico. Gre za to, da je na neki način izgubil mamico. In v njegovem svetu je to res. Tako pač je, ko pride dojenček. Taka je realnost.
Preprečite, da bi starejši otrok mlajšega fizično ogrožal (npr. tepel), ampak dovolite mu, da je nekaj časa hud, ljubosumen, jezen, žalosten. V njegovem svetu je to resnica in bolj bo imel občutek, da ga še vedno vidite, slišite, upoštevate ... manj bo ljubosumen na bratca ali sestrico. Potrebuje čas, da se navadi na novo dinamiko.
Ne gre toliko za to, da je ljubosumen na bratca/sestrico, gre za to, da mu je hudo, ker je zaradi njega izgubil mamico na način, kot jo je imel pred njegovim rojstvom. Prej ste bili morda z njim 24 ur na dan, zdaj nista več sama. In nikoli ne bosta več na tak način sama, kot sta bila prej. Vi ste imeli devet mesecev časa, da ste se pripravili na prihod dojenčka, otrok (ne glede na to, koliko ste ga pripravljali, se z njim o tem pogovarjali) je nekega dne preprosto postavljen pred dejstvo, da je zraven njega še nekdo, ki je zdaj ogromno časa 'priklopljen' na mamico in ima, ko zajoka, vedno prednost.
Kako bi se vi počutili, če bi nekega dne vaš mož domov pripeljal še eno mično mlajšo damo, ki bi mu nenehno sedela v naročju in imela vedno prednost pred vami. Če bi se pritožili, da vas to moti, pa bi dobili še eno po riti in oznako, da ste ljubosumni, neprijazni in ne preveč pridni. Ravno tako otrok doživlja izgubo, kakor bi jo odrasel človek. Le še bolj intenzivno, pa tudi racionalno ne more še razmišljati tako, kot to lahko dorasli. Zato mu namenite čim več pozornosti in crkljanja (kolikor je to mogoče).
Sem in tja si vzemite čas le zanj in bodite sami z njim. Povejte mu, da razumete, da je jezen, žalosten in ljubosumen. Povejte mu, da je tudi vam težko, ker nimata več toliko časa samo za vaju. Povejte mu, da ga tudi vi pogrešate in da boste našli način, da bosta vsaj kdaj samo vidva. Vključite, če je to mogoče, čim več očeta, babice, dedke, vendar vseeno se zavedajte, da je mama ena sama in da je nenadomestljiva.
Dajte mu čas, da se otrok privadi na novo življenje, dajte tudi sebi čas, da ugotovite, kakšni bodo odnosi zdaj, ko vas je v družini več. Predvsem pa zaupajte, da bo otrok, če mu boste dali občutek, da je viden in slišan, kmalu sprejel tudi bratca ali sestrico.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne rasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na strani na Facebooku – Ljubeča mama.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču