Decembra nosijo darila kar trije dobri možje. Najprej nas obišče Miklavž, potem Božiček, nato še Dedek Mraz. Včasih je eden od njih prinesel nekaj mandarin in čokolado, danes pa marsikje bogato nosijo vsi trije.
Kje je prava mera oziroma kaj je prav in kaj ne? Verjetno ni enega odgovora za vse. Tisti, ki ste z denarjem na tesnem, hitro rešite težavo glede količine in finančne vrednosti daril. Imajo pa takšni starši lahko druge težave. In sicer občutek krivde, ker ne morejo kupiti več, in pomisleke, kako bo otrok sprejel dejstvo, da drugi otroci dobijo več. Moje mnenje je, da je najslabša popotnica za otroka, ki se ob takšnih situacijah neslišno prikrade zraven.
To pa je, da se otrok počuti krivo, ker si nekaj želi. Staršem je lažje, če si otrok ne želi stvari, ki jih ne morejo kupiti. Starši se počutijo krive in otrok to čuti. Naj otrok sanja, kar želi, vi ali dobri mož pa mu prinesite to, kar zmorete. Če bo razočaran, bodite z njim v tem. Brez občutka krivde. Če denarja ni, otroku to povejte. Ni največja težava, da ni denarja (razen za tiste, ki res nimajo za preživetje). Za otroka je lahko večja težava v tem, kakšne zaključke on naredi na podlagi tega. Kakšna prepričanja si oblikuje in kakšne življenjske scenarije si naredi zase.
To, da danes v družini ni denarja, ne pomeni, da bo vedno tako. Dajte mu občutek, da si on zasluži, kar si želi, čeprav vi tega trenutno ne morete kupiti. Na drugi strani so starši, ki lahko kupijo več. Če ste s tem pomirjeni, mu kupite več. Zakaj pa ne. Marsikateri starš sam ni imel, ko je bil majhen, danes pa svojemu otroku lahko privošči več. Nesmiselno je takšnim staršem govoriti o tem, da je skromnost lepa čednost. Vendar prazniki naj bodo predvsem čas, ko si podarite eden drugega. Pecite piškote, ustvarjajte čestitke, pojdite skupaj k sorodnikom na obisk ... Obdarujte se še na druge načine, ne le z materialnimi darili. Obdarujte tudi sebe in to tako, kot si želite in kot trenutno zmorete. Materialna darila so le en način obdarovanja otroka.
Nematerialna darila dolgoročno štejejo več. Marsikateri starš lahko otroku kupi največjo raketo v trgovini, vendar ga po drugi strani cele dneve ni doma, ker ima uspešno podjetje in zato veliko zasluži. Preveč gledamo druge, namesto sebe. V vseh letih dela s klienti nihče ni rekel: "Starša mi nista kupila tistega konjička iz izložbe." Jih je pa veliko reklo, da niso imeli občutka, da so bili zares videni, slišani, in da niso imeli občutka, da so pomembni ali vredni. Posvečen čas, sploh danes, je najdragocenejše darilo. Tudi če se otroci tega ne zavedajo, se morajo tega zavedati starši. Darila seveda lahko razveselijo otroka, vendar naj ne bodo kompenzacija za to, ker vas ni ob njem.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne rasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na www.libra.si, na Facebooku, Twitterju in LinkedInu.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del