Jok ima dve nalogi. Prva je, da otrok prek joka staršu sporoča, da nekaj potrebuje, da ima neko potrebo (je žejen, lačen, ga zebe, mu je vroče itd.) Druga naloga joka pa je staršem manj poznana, zato vedno iščejo, kaj je tisto, kar otrok potrebuje, da lahko to potrebo zadovoljijo in da otrok neha jokati.
Vendar je jok tudi del mehanizma odlaganja stresa. Otrok je lahko preveč stimuliran, lahko ima travme, ki so nastale pred ali med porodom, zaradi medicinskih posegov, ločitve staršev, lahko ima razvojne frustracije in strahove (niso vsi nujni razvojni premiki frustracija!), za otroka so lahko obremenilne velike spremembe (rojstvo sorojenca, selitev, zamenjava vrtca, šole ...), nefunkcionalni družinski sistem itd. In o tej funkciji bi rada danes govorila.
Jok, ki ga ljubeče poslušaš, je mehanizem odlaganja stresa. Otroci se dnevno srečujejo z različnimi stresnimi okoliščinami. Stresor je lahko fizični ali psihološki. Naloga mame ni, da otroka poskuša zavarovati pred vsemi bolečinami, neprijetnimi izkušnjami in težavami, temveč da ga nauči, kako se lahko spopade s čustvi, ki so posledica teh dogodkov. Torej kako si lahko sčasoma pomaga sam, da odloži svoje stiske in stres ter da se zna pomiriti sam in najti nove rešitve, če jih potrebuje. Na srečo znajo otroci pomagati sami sebi, in sicer na štiri načine: prek govora, igre, smeha in joka (ki lahko vključuje tudi besnenje). Poleg tega so mehanizmi za odlaganje stresa še zehanje (sproščaš čeljust, ki je ob vsakem stresu napeta), tresenje in znojenje. Jok in besnenje sta pomembna mehanizma odlaganja stresa, ki ju ima otrok na voljo od rojstva.
Ko otrok začuti kakršnokoli obliko čustvene bolečine, je njegov naraven odziv jok. Ne glede na to, kakšen je vzrok za stres, se otrok ne bo počutil bolje, če ne bo imel možnosti, da lahko joka in besni. Ko so pri odraslih merili spremembe po joku in besnenju (po psihoterapevtskih srečanjih, kjer so odrasli jokali in imeli čustvene izbruhe), so ugotovili, da so imeli nižji krvni tlak, normalen utrip srca, normalno telesno temperaturo in sinhronizirane možganske valove. Kar so vsi znaki sproščenosti. Kontrolna skupina, kjer so bili posamezniki enak čas fizično aktivni (brez joka in čustvenih izbruhov), ni imela takšnih rezultatov. Jok (lahko tudi čustven izbruh v obliki besnenja) je stanje fiziološkega vzburjenja, po katerem sledi globoka sprostitev. Zato na jok lahko gledamo kot na obnovitveni proces, ki pomaga telesu, da znova vzpostavi ravnotežje ali homeostazo. Jok ni le nepotreben stranski produkt stresa, ampak pomemben del stresno-sprostitvenega kroga. Orodje LJUBEČE POSLUŠANJE, 7 korakov, kako se odzivati, ko ima otrok čustven izbruh, si lahko prenesete na www.ljubecamama.si.
