Marsikje prihaja do konflikta med starši in starimi starši, saj se njihovi vzgojni pristopi razlikujejo.
Pomembno je, da se zavedate, da imajo babice in dedki pomembno vlogo pri odraščanju otroka, in da ni dobro, da jih odrivate stran iz življenja vaših otrok samo zato, ker se do otrok ne vedejo vedno tako, kot si želite vi.
Kaj pa, če vas določene njihove reakcije vseeno tako motijo, da ne želite, da so vaši otroci temu izpostavljeni. Prva možnost je, da se s starimi starši prijazno pogovorite in jim poveste, kaj vas moti, ter jih prosite, da to v prihodnje upoštevajo. To bodo storili, lahko pa tudi ne. Morda vam bodo celo rekli, da so oni dobro vzgojili svoje otroke in da starši danes preveč razvajate otroke.
Na primer, vi otroka potolažite tako, da mu dovolite, da izraža svoja čustva, da lahko čuti svoje občutke, stari starši pa mu vedno rečejo, naj ne joka, če ne neha, pa mu grobo povejo, naj ne joka. Kaj potem? Menim, da je današnja generacija staršev prva, ki dela tektonske premike na področju vzgoje otrok.
Zelo težko je pričakovati, da se bodo stari starši zmogli enako odzivati, kot se starši šele učite. Oni so mnogo let ravnali tako, kot mislijo, da je prav. Zelo zelo težko jih boste prepričali, da se da ravnati drugače. Lahko poskusite, lahko jim lepo poveste, ampak če sami ne bodo želeli delati drugače in se učiti, ne boste mogli prav dosti spremeniti.
Zato je najbolje, da se osredotočite na svoj odnos z otrokom, ki je tudi najbolj pomemben. V situacijah, ko kdorkoli otroku reče ali naredi kaj, s čimer se ne strinjate, jasno in prijazno povejte svoje mnenje.
Tako otrok dobi vaše sporočilo oziroma dovoljenje, ki je močnejše kot sporočilo kogarkoli drugega. Če dedek reče, ne jokaj, vi prijazno recite: "TI KAJ JOKAJ." Izhajajte iz tega, da otroka ne morete vedno obvarovati pred tem, kar delajo/govorijo drugi (to tudi ni smiselno), ampak da od vas vedno dobiva enaka sporočila (da lahko joka, da lahko izraža, kar čuti, itd.).
Če je otrok razburjen, potem se o tem pogovorita, če je že dovolj star, mu razložite, da različni ljudje različno vzgajajo otroke, da imajo različne izkušnje, da pa vi za njega želite to in to in to in da mu dovolite to in to in to. Enako velja za naključne mimoidoče, ki navadno dobronamerno rečejo kaj, česar mu vi ne govorite. Tudi tukaj 'preglasite' sporočilo s svojim dovoljenjem.
Večja težava je, kadar so otroci vsakodnevno v varstvu pri ljudeh (ni nujno, da so to babice in dedki, lahko so tudi vzgojitelji), ki se do otroka vedejo tako, da mu mnogokrat (lahko tudi nezavedno) sporočajo verbalna in neverbalna sporočila, ki prepovedujejo čutenje in izražanje določenih čustev (pogosto punčke dobivajo prepoved za jezo, fantki pa za žalost). V takih primerih pretehtajte, kakšne so prednosti in slabosti takšnega varstva, in se na podlagi tega odločite, kaj lahko storite.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne rasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na strani na Facebooku – Ljubeča mama.
