Starši imate velikokrat težave, ko otrok pride iz vrtca. Tam je 'priden', 'sodeluje', 'posluša', doma pa je slika popolnoma drugačna.
Zadnjič mi je neka mamica res lepo opisala situacijo: "Doma imam skoraj triletnico. Vsak dan imamo 'problem', ko pride iz vrtca. V vrtcu nobenih težav, doma pa pravo nasprotje. Opažam, da se vsak dan ponovi enak vzorec. Na poti domov vedno najde razlog, da ima močan čustven izbruh v obliki histeričnega joka (včasih je narobe, če odpreš vrata od avtomobila, spet drugič, če ji pomagaš sleči bundo, ali pa jo samo 'grdo' pogledaš). Vedno najde 'razlog', da se 'spuca'. Ko to mine, je 'spet normalna', kot da ne bi bilo nič. Po navadi, če lahko, jo poslušam. Je pa naporno. Kaj se dogaja?" Ta mamica je prelepo že sama opisala točno to, kar se dogaja z otrokom.
Prav tega procesa, ki ga hči 'uporablja', večina staršev ne razume in se nanj ne znajo odzvati. Sama pa želim prav to naučiti starše. Otrok ima prirojeno sposobnost, da sam odloži svoje čustveno breme. In vedno NAJDE razlog (zanj je to uvod), da to lahko stori. Ob sebi potrebuje nekoga, ki mu je zmožen postaviti mejo in potem ljubeče poslušati. Vse drugo bo otrok naredil sam. Če se sčasoma izbruhi ne nehajo, je možno, da otrok dela 'preboj'. Težava je, ker starši tega procesa ne poznajo, ker ga številni blokirajo in prekinjajo in ker mislijo, da delajo nekaj narobe. Dodatna težava je, ker se spet stimulirajo stare nepredelane zgodbe starša ob izbruhu otroka.
Ampak BRAVO, MAMI, ZA ODLIČNO OPAZOVANJE IN SPONTANO ODZIVANJE TAKO, KOT JE PRAV!!! Vsak otrok se rodi s čvrstim čustvenim obnovitvenim procesom. Ko je čustveno razburjen in ne more več razmišljati, poskuša takoj 'popraviti' nastalo situacijo. Če se približaš in ga poslušaš, bo začel jokati močneje ali bo imel čustven izbruh. Ali pa si bo 'ustvaril' situacijo, kjer se bo močno smejal. Ti čustveni odzivi so vitalnega pomena. Glasen smeh, močan jok ali čustven izbruh bodo pomagali otroku, da umiri svoj um, da bo lahko spet sprejemal tvojo skrb in ljubečo pozornost.
Prav tako mu to omogoča, da lahko razmišlja, se uči in spet sodeluje. Ko otrok joka, ima čustven izbruh ali se smeje dovolj dolgo in močno, lahko sprosti napetost, ki je zajela njegov limbični sistem. Tako razpleta povezave, ki trenutno ne morejo delovati. Koristilo mu bo, če pridete bližje, mu omogočite, da je varen in omogočite njegovemu umu čas, ki ga potrebuje, da odloži velika čustva in spet vsrka vašo ljubečo skrb. Od 25. 9. do 1. 10. 2017 bom imela brezplačno spletno delavnico OD KRIČANJA DO LJUBEČE POVEZANOSTI. Če vas zanima, se lahko prijavite na www.ljubecamama.si.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne rasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na strani na Facebooku – Ljubeča mama.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del