Pomagajte otroku do samopomiritve! Ko otroku postavite mejo, mu to ne bo všeč! To je dejstvo!!! Noben otrok ne bo rekel: "Ja, draga mamica, res imaš prav. Zdajle ni primeren čas, da jem čokolado, ker bo kosilo." Namesto tega bo protestiral in v njem se bo razbohotil čustveni tornado.
Otrok ob sebi potrebuje nekoga, ki bo zanj dovolj varen, da se bo lahko pomiril. Sčasoma bodo te izkušnje zanj postale model za samopomiritev tudi takrat, ko vas ne bo več ob njem. Pogosta zmota staršev je: Dobra mama sem samo takrat, ko je otrok srečen in zadovoljen.
Kadar otrok joka, navadno naredite vse, da ga čim prej potolažite. Ampak pogosto mame ne ločite med potolažiti in utišati. Čeprav želite otroku dobro, ga včasih v želji, da bi ga potolažili, prehitro utišate. Tako ga ne slišite in ne vidite. Otrok mora ob starših izkusiti vsa občutja in jih spoznati. Kako je biti srečen, kako je biti ljubljen, zadovoljen, pa tudi kako ravnati s svoji občutki, ki so neprijetni. Ljubeča prisotnost ob otroku takrat, ko doživlja neprijetna čustva, ter zmožnost, da ste z njim v tem, čeprav je težko, je za otroka zelo pomembna izkušnja! Ko bo imel izkušnjo, da bo v vašem varnem zavetju šel 'skozi' notranji vihar in 'prišel ven', bo lahko počasi gradil lastne mehanizme samopomiritve. Ti mu bodo takrat, ko mu bo težko in vas ne bo ob njem, pomagali skozi neprijetne in težke trenutke.
Kakšen bo torej vaš izziv? Kako ostati z otrokom v trenutkih, ko mu je težko, ne da bi ga utišali. Prvi korak je ta, da se zavedate, kaj delate v takem trenutku. Ali ga torej tišate ali ste z njim v stiski. Drugi korak je, da naslednjič, ko bo za otroka neprijetna situacija, zaznate, kako reagirate. Zelo verjetno je, da reagirate nezavedno, torej tako, da poskušate 'popravljati vedenje' in tišati neprijetna čustva in občutke v otroku. Tretji korak pa je, da naslednjič poskušate zavestno narediti drugače. Torej postavite jasno mejo, potem pa ste ob otroku, ko predeluje neprijetna čustva in občutke, ki so v njem, ker ste mu rekli NE.
Zelo velik izziv za vsako mamo je, da ne posreduje takoj, ko otrok zajoka. Zelo pomembno je, da razumete, da ne govorim, da pustite, da otrok joka in se dere, vi pa greste medtem (ker vam je neprijetno) npr. ven iz sobe. Še manj zaželeno je, da mu rečete: "Ko se pomiriš, pridi spet nazaj." Na ta način niste 'z otrokom', ko je v stiski. Vaša naloga je, da ste medtem ob njem prisotni in ljubeči. Ne obupajte, če takoj ne gre!!! To je proces!!! Za otroka in za mamo! Ta mesec govorim o otroškem joku.
Če želite vprašalnik za poglabljanje: 10 vprašanj, na katera morate odgovoriti, če se ob otrokovem joku počutite nemočno, ste jezni ali izgubljeni, mi pišite na ljubecamama@gmail.com.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne brasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na strani na Facebooku – Ljubeča mama.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
