"Mami, ne maram te!" je stavek, ki ga vsaj kdaj izreče veliko otrok. Je to nekaj, kar je treba pri otroku spodbujati? Ne. Je to nekaj, zaradi česa se je treba tri dni sekirati? Prav tako ne.
Če si predstavljate mamico, ki ure in ure skrbi za svojega otroka, ki svoje življenje prilagaja in usklajuje tako, da je z njim, kadar je le lahko, ki se trudi, da je dobra mama, potem pa nekega dne, kot strela z jasnega, otrok (ki npr. zjutraj noče obuti čevljev, mamica pa mu jih tišči na nogo, ker se ji že zelo mudi) izreče besede, ki lahko zarežejo globoko v srce. Nobena mama ni vesela, če ji otrok reče, da je ne mara. Vendar pozorni bodite, kaj se zgodi v vas, ko se to zgodi. Če se v vas začnejo prebujati občutki nevrednosti, občutki, da niste dovolj dobri, občutki, da ne delate vsega prav, občutki, da je z vami kar koli narobe, potem se ustavite in o tem temeljito razmislite. Vprašajte se, kje v vašem življenju so se ti občutki že pojavljati in v povezavi s katero osebo.
Pomembno je, da se začnete zavedati, da vsi neprijetni občutki, ki sem jih opisala, niso posledica dogajanja med vama z otrokom, temveč so vaša zapuščina iz preteklosti, ki le ovira vajin odnos, predvsem pa onemogoča vaš ustrezni odziv v takšni situaciji. Če ste obremenjeni s preteklostjo, potem se ne morete odzvati na to, kar se dogaja tu in sedaj, ampak se tu in sedaj ukvarjate s svojo preteklostjo, ki je tako še vedno vaša sedanjost. Če boste reagirali tako, kot sem napisala zgoraj, potem boste otroka verjetno začeli prepričevati, kako dobra mama ste in kako to, da vas ne mara? Lahko mu boste celo povedali, da grdo govori in da se grdo obnaša, ker mu vi vse nudite, on pa je nehvaležen. Lahko bo celo dobil eno vzgojno po ustih, ker govori stvari, ki vas prizadenejo. Lahko ga boste trenutno sicer utišali, vendar iz tega se ne bo kaj dosti naučil, oslabili pa boste tudi vajin odnos. Kar bi bilo smiselno v takem trenutku, je, da odzrcalite njegovo čustveno vsebino. Lahko rečete samo: "Vidim, da si jezen." Če imate čas in energijo, lahko dodate še: "Ima smisel, da si jezen, ker hočem, da obuješ te čevlje, čeprav jih ti ne želiš." Na ta način, ko ga odzrcalite, ga vidite. Posledica je, da se z njim čustveno povežete. Zato ima otrok občutek, da ga vidite in slišite. Ko ima tak občutek, se njegovi možgani začnejo umirjati. Šele takrat pa je otrok sposoben, da se česa nauči in sprejme informacije za drugič. Šele zdaj je čas, da mu poveste, da vam to, kar govori, ni všeč in da ne želite, da tako govori z vami. Vendar tega ne morete storiti, če ste reaktivni, ker se zbujajo vaše stare zgodbe. Še en trenutek, ko vas otrok neizprosno opominja na vse skrite in odkrite vsebine, ki bivajo v vas in ki so še vedno odprta rana, ki kliče po celjenju.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne rasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na www.libra.si, na Facebooku, Twitterju in LinkedInu.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
