Zadnjič mi je neka mamica postavila vprašanje, zakaj jo njen petletni otrok ne gleda, ko mu kaj razlaga. Tudi takrat, ko mu reče, naj jo gleda, pogled umika.
Ker je ravno takrat, ko sem to prebirala, mimo prišel moj petletnik, sem mu rekla, da potrebujem pomoč, ker me ena mamica sprašuje, zakaj je njen sin ne gleda v oči, ko mu kaj govori. In sem ga vprašala, ali ima kakšno idejo.
Vedno mi je izziv videti svet skozi otroške oči, ker imajo vedno neverjetne ideje. Povedal mi je, da on gleda stran takrat, ko gleda, ali mu bo bratec vzel kakšno igračo, ali takrat, ko mu je kaj drugega bolj zanimivo. No, to sta dve možnosti, na katere jaz ne bi pomislila! Sicer pa je očesni stik zelo pomemben. V naravi z direktnim pogledom žival izraža svojo dominantnost, podrejeni pa pogled umakne.
Za otroka je lahko vloga, ko mu starš želi kaj sporočiti, enaka. Starš je nadrejen in mu govori, kaj naj dela, on je podrejen in mora to sprejeti. Sama sem se že zalotila, da je moj izraz, ko poskušam otroku kaj dopovedati (čeprav mislim, da to delam prijazno), pravzaprav zelo ne-varen in zanj verjetno napadalen. Kdo pa bi lahko dolgo gledal v tak obraz? Pri meni deluje, da zavestno navezujem očesni stik v trenutkih, ko je ozračje sproščeno. Takrat otroka povabim, da pogleda vame tako, da ga kaj nežno vprašam, največkrat pa otrok pogleda v moje oči, ko mi sam razlaga o stvareh, ki so v njegovem svetu pomembne, jaz pa si vzamem čas in sem tam res prisotna in na razpolago samo zanj.
Kadar mu želim kaj povedati in želim, da imava več očesnega stika, se zelo dobro obnese, če počepnem, tako da so njegove oči višje od mojih. Lahko ga tudi posedete višje (na stol ali na mizo), da boste lažje dosegli to pozicijo. V tem primeru boste avtomatično morali dvigniti svoj pogled gor, kar pa vam hkrati preprečuje, da bi imeli zelo grozeč ali ne-varen izraz na obrazu. Poskusite! Ko boste pod njim in boste gledali v njegove oči navzgor, že sama drža, pozicija in izraz na obrazu otroku omogočajo, da se počuti bolj varno. Zato bo tudi stika z očmi več.
Če vas ne gleda, to nikakor ne pomeni, da vi zanj niste varna mama. Morda je enostavno bolj senzibilen otrok. Ne se ukvarjati s tem, kakšna mama ste (dobra ali ne), če vas ne gleda toliko, kot bi si želeli. Poskušajte na sproščen način najti priložnosti, ko se bosta povezovala tako, da bosta drug drugega gledala v oči.
Mag. Ana Bešter Bertoncelj je psihoterapevtka in imago terapevtka, mama dveh otrok, ki že več kot 15 let raziskuje odnose in pomaga ljudem na poti osebne rasti ter pri izzivih starševstva in partnerstva. Najdete jo na strani na Facebooku – Ljubeča mama.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del