Slovenska zimska športna mrzlica je v polnem zamahu. Med tistimi, ki glasno navijajo in tesno stiskajo pesti za slovenske športnike, je tudi kuharska mojstrica Ana Roš, ki je prepričana, da se za vztrajnost in disciplino pri delu lahko zahvali dolgotrajnemu športnemu udejstvovanju.
Športne dosežke običajno spremlja v družbi otrok, sina Svita in hčerke Eve Klare, ki sta ji družbo delala tudi ob tokratni podelitvi nagrad za športnika leta. »Običajno navijam skupaj z otrokoma, ki sta prav tako športnika. Če je le mogoče, spremljamo vse, kar se da, od skokov do kolesarstva in smučanja. Avtomatično naredim premor in začnem navijati ter se veselim z drugimi. Običajno mi zmanjka časa za spremljanje športnih dogodkov, zato mi Svit po telefonu sporoča rezultate. Sama sem prepričana, da če si nekoč bil športnik, tudi ostaneš športnik po duši. Uspehe slovenskih športnikov vedno dojemam zelo osebno, saj me preplavijo čustva in jok. Očitno imam nizko raven hormonov, saj se mi ob uspehih ulijejo solze sreče,« je priznala kuharska mojstrica, ki si je leta 2017 prislužila naziv najboljše na zemeljski obli.
Njen vsakodnevni urnik je pogosto prepreden z obveznostmi, kljub temu pa vsak dan najde dovolj časa za šport, ki je pomembna komponenta pri ohranjanju kuharske kondicije. »Veliko športam. Petkrat na teden si vzamem čas za tek, tudi sicer si na dan vzamem vsaj uro časa za šport,« pove Roševa. Vse do 18. leta je bila članica slovenske reprezentance v alpskem smučanju, istočasno je trenirala tudi klasični in sodobni ples.
Njena pot v smučarske vode pa se je začela povsem spontano. Nad smučanjem ni bila najbolj navdušena, zato je v šolo, na dan smučarskega tekmovanja, prišla kar v kavbojkah in kavbojski srajci. Učitelji so se čudili, saj so bili vsi njeni sošolci v popolni opremi. A to jim ni pomagalo, Ana je vse pustila daleč za sabo. Številne vrednote in delavne navade iz časov, ko je še bila aktivna športnica, ji pridejo prav še danes. »Seveda, predvsem disciplina, včasih pa tudi vztrajnost in dejstvo, da ne smeš obupati. Tako kot športniki imamo vsi ljudje v življenju slabe trenutke, ko nam stvari ne gredo najbolje od rok. Takrat je nujno potrebno, da zdržimo in znamo sprejeti poraz kot začetek nečesa novega in boljšega,« položi na srce vsem.
