Nekoč odbojkar svetovnega slovesa, je slovensko javnost opozoril nase kot trener, ki je našo reprezentanco nepričakovano popeljal do srebrne kolajne na lanskem evropskem prvenstvu v Bolgariji.
S slovensko reprezentanco bo poskušal doseči nov uspeh v tretji skupini svetovne lige.
Kakšne spomine imate na otroštvo, v katerem ste se morali spopasti tudi s težjo boleznijo?
Ko sem bil star štiri leta, sem preživel deset mesecev v bolnišnici, od tega sem imel tri mesece intenzivne terapije v izolaciji. Ko so mi zdravniki končno dovolili, da zapustim bolnišnico, mi je bilo nato zelo težko, ker smo živeli ob morju, jaz pa nisem smel priti v stik z morsko vodo. Štiri leta sem moral jemati različna zdravila. Kljub težavam sem živel zelo pozitivno. Moje otroštvo je bilo zelo lepo, ker sem se začel ukvarjati s športom že pri sedmih letih. Vsi prijatelji so bili športniki v našem malem kraju blizu Neaplja. Doma sem bil malo.
Pogrešate družino?
Tega sem že navajen. Veliko sem zdoma, zato pa v tistem času, ko sem doma v Veroni, poskušam živeti v zelo kakovostnih odnosih s svojo družino. Doma ne govorim o odbojki.
Je bila družina z vami tukaj?
Da. Bili smo v Ljubljani in Mariboru.
Kakšne knjige berete? Ena je spisana tudi o vas: Andrea Giani. Življenje v letu (op. a. Andrea Giani. Una vita in volo), mar ne?
Všeč mi je znanstvena fantastika. Tolkienov Gospodar prstanov, Terry Brooks, podobne knjige in tudi takšne lagodne, ki se nadaljujejo.
S čim se ukvarja vaša žena Emanuela, nekoč odbojkarica v najvišji italijanski ligi?
Imamo nepremičninsko podjetje, v katerem dela kot geometer in se ukvarja s konstrukcijo.
Ji pomagate v gospodinjstvu?
Seveda.
Znate kuhati?
Ne. Ni mi všeč. Rad jem, kuham pa ne. Ne ljubi se mi stati ob štedilniku.
Katere jedi so vam všeč?
Vse. Če se znajdem ob mizi, poskusim vse, kar je na njej. Nimam predsodkov in zadržkov. Čeprav je italijanska kuhinja odlična, rad poskusim tudi vse druge.
Vaš 19-letni sin Davide igra košarko, 15-letna hči Liza pa odbojko. Želita postati šampiona najvišje ravni kot njun oče?
Sin ni tako ambiciozen, hči je odločnejša in bi si želela slediti mojim stopinjam.
Kako se počutite v Sloveniji?
Počutim se odlično, Slovenija mi je zelo všeč. Športna kultura je na zelo visoki ravni, ljudje so dobrega značaja.
Vam je všeč narava pri nas?
Lani sem bil pet mesecev v Sloveniji in tako zelene pokrajine še nisem videl nikjer.
Kam greste radi, ko ste tukaj?
Lani smo bili skoraj ves čas v Mariboru. Ogledal sem si tudi staro središče Ljubljane, ki je čudovito. Mesto, v katerem lahko živiš imenitno. Veliko lokalov je, lahko greš ven. Maribor se močno razlikuje od Ljubljane.
Poznate kakšno slovensko besedo?
Najbolj preproste besede: dobro jutro, dober dan ...
Vas je kaj presenetilo pri nas?
Presenetili so me kultura, način in kakovost življenja. Mislim, da so v tej državi življenjske razmere povsem drugačne kot pri nas v Italiji, čeprav smo sosedi. Kakovost življenja je tukaj višja. To je seveda odvisno od vsakega posameznika, kaj mu je pač všeč. Zame je ta država čudovita.
Besedilo: Jasna Milinković
Foto: Aleksandra Saša Prelesnik
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču