Anej Sirk: "Slovenija je za razvoj novih izdelkov zelo spodbudna država!"

Preden je Anej Sirk zagnal svoje lastno podjetje Urban Planty, ki izdeluje lične in inovativno zasnovane urbane vertikalne vrtičke, je delal kot bonitetni analitik v bonitetni agenciji, vodil marketing v Nogometnem klubu Koper in delal kot bančnik na področju bančnega in finančnega svetovanja za podjetje. Ves ta čas pa se je v njem počasi kalila želja, da bi stopil na samostojno podjetniško pot.

Trajalo je dve leti, preden je podjetniška ideja do konca dozorela, produkt, na katerega je Anej stavil vse, pa je oblikovalsko dovršen urbani vertikalni vrtiček, ki je namenjen gojenju dišavnic in svežih zelišč na balkonih, terasah ali kar v dnevnih sobah.

Da je njegov izdelek za trg zanimiv, kaže tudi dejstvo, da je že postal eden tistih, ki je svoje mesto našel pod žarometi serije poslovnih oddaj 'Štartaj, Slovenija!' na Pro Plus, ki še pred nedeljskimi večernimi poročili predstavlja zgodbe in izdelke 12 slovenskih podjetnikov, katerih izdelke lahko najdete na posebni polici vseh trinajstih megamarketov Interspar v Sloveniji.

Urban Planty iz prve roke!

Z Anejem smo o njegovi podjetniški izkušnji takole poklepetali ...

Je s takšnim projektom veliko dela?

Urban Planty prav gotovo velja za enega od najbolj zahtevnih projektov v mojem življenju. Skupaj s poslovnim partnerjem in prijatelji smo vanj vložili dobri dve leti truda in ko sem še delal v banki, sem temu projektu namenjal skoraj vse svoje proste popoldneve, z odhodom na svoje pa se je pogosto zdelo, da delu zlepa ne bo ne konca ne kraja.

Spletna trgovina zavrača očitke: “Ne zahtevamo nič več podatkov kot drugi”

Pravite, da ste za razvoj izdelka potrebovali kar dve leti?

Dve leti, da. Zadnje leto se projektu posvečam celo od 10 do 12 ur dnevno. Še celo med spanjem sem z glavo pri njem. Vsake tri mesece sem bil sicer že prepričan, da sem že na polovici poti razvoja izdelka, potem pa se vedno izkaže, da sem prehodil šele desetino nje. A naj me je to jezilo ali ne, s tem sem se naučil živeti in začel vsako dobro in manj dobro dogodivščino tekom snovanja produkta jemati kot sestavni del učenja in življenja.

Običajno se vse prične z idejo ...

Ideja predstavlja le odstotek celotnega projekta. Ko prehodiš prvih petdeset ovir in misliš, da bo potem manj stresno, se naenkrat pojavi novih petdeset. Danes verjamem, da človeka k vztrajanju na projektu motivira predvsem ljubezen do produkta, ki ga je ustvaril, občutki, ki jih ob tem doživlja, in upanje, da je uspeh čisto blizu. Projekt je potrebno čutiti. Je pa to velik preizkus za posameznika ali ekipo.

Ste o svoji ideje od samega začetka govorili s svojimi bližnjimi, prijatelji in kolegi?

Zanimivo vprašanje in da, seveda sem. O ideji sem veliko govoril s prijatelji, znanci in potencialnimi uporabniki. Zanimale so me predvsem njihove navade in reference, saj smo prav tem skušali prilagoditi naš produkt.

Pa vas ni bilo strah, da bi vam idejo kdo izmaknil?

Bojazen, da bi ti kdo lahko ukradel idejo seveda vedno obstaja, a je treba to sprejeti v zakup kot sestavni del posla. Bistveno je, da se projekt kar najbolje izpelje, ob tem pa mora biti človek pripravljen na najslabše, a vendarle upati na najboljše. Ker nam je bil glavni cilj dobra izvedba, je bilo nesmiselno idejo skrivati pred drugimi. Na koncu nam je uspelo prav zato, ker smo v projekt vključili veliko strokovnjakov iz različnih področij, dva izmed njih pa sta kasneje ostala z nami tudi kot poslovna partnerja.

Očitno ste se kar hitro premaknili od prve idejne zasnove h konkretnemu delu ...

Moram priznati, da je rast mladega podjetja zelo zanimiva. Najprej se igraš s konceptualnimi rešitvami in prototipi, nato zadevo razvijaš do končne točke in prilagajaš zahtevam proizvodnje, sledi prvi test na trgu in nato prehod v postopno distribucijo ter direktno prodajo. In osebno mislim, da je ravno zadnji del najtežji, saj predstavlja veliko finančno breme, odziv trga pa je še skop, saj se mora trg privaditi in spoznati tvoj produkt, kar pa terja čas. Ključna prelomnica se zgodi v nadaljevanju, ko le najboljšim uspe prodajo razširiti še izven Slovenije.

S katero fazo realizacije projekta pa ste po vašem mnenju vi imeli največ težav?

Vse faze razvoja izdelka in njegove postavitve na trg so zahtevne, malenkost pa vendarle izstopa faza prve prodaje. Sam sem potreboval eno leto, da sem ugotoviil, kdo so moji kupci in kje jih je mogoče najti. Večina podjetnikov pa to vprašanje jemlje kot nekaj samoumevnega, pač 'postaviš produkt v Interspar na vidno mesto, pa je problem rešen!' Pa ni tako. Ključno vprašanje prvega preboja je spoznanje, komu prodajati in na kateri lokaciji.

V kolikšni meri vam je bila uvrstitev med Sparovo dvanajsterico v Štartaj Slovenija v pomoč?

Povabilo k udeležbi v oddaji Štartaj, Slovenija! je za projekt Urban Planty več kot dobrodošlo. Prejeli smo odlično izkušnjo s področja proizvodnje ter spoznali vse svoje pomanjkljivosti, podarjen pa nam je bil tudi izjemen oglaševalski paket, ki si ga sami nikakor ne bi mogli privoščiti. Če k temu dodam še vse izkušnje, ki smo si jih pridobili s pripravo blaga za prodajo v tem tipu trgovine, kot je Interspar, in možnost izvajanja brezplačnih promocij, pa lahko ocenim le še, da je bil nastop v oddaji en zares velik plus za vse nas. Mislim, da je prav takšen, celoten paket tisto, kar vsako mlado podjetje krvavo potrebuje.

Kaj bi svetovali mladim podjetnikom in podjetnicam?

Svetoval bi jim, da me pokličejo (smeh). Kot poslovni svetovalec sem imel priložnost spoznati različne poslovne modele tako mladih kot že ustaljenih podjetij, vendar pa je prav Urban Planty prvi produkt, ki se ga sam realiziral od začetka do konca. Po mojih izkušnjah se je običajno ustavilo prav pri razvoju izdelka, v mojem primeru pa ni bilo tako. Vendar pa, dokler takšne poslovne poti ne izkusiš sam, ne pomagajo nobeni poslovni nasveti.

Mladim podjetnikom in podjetnicam bi zato svetoval, naj ne odlašajo na jutri, kar lahko preizkusijo danes, in naj vztrajajo do zadnjega atoma moči. Slej ko prej se bo mozaik sestavil. Mladim podjetnikom bi svetoval, da naj se ne skrivajo v svojih sobah in po garažah, ampak naj se poskušajo povezati z bolj izkušenimi akterji na trgu, predvsem pa z drugimi, sorodnimi startup-i. V slogi je moč in s skupnimi močmi bodo lahko naredili premik v pravo smer.

Naj dodam, da se mi zdi tudi čas zelo pomembna sestavina v podjetništvu. Veliko projektov namreč izgubi svoj zagon, ker so se predolgo 'vlekli'. Najpogosteje zato, ker na začetku rado primanjkuje opreme, znanja in kadrov. Optimalno je, če se podjetniška zgodba skladno razvija na vseh področjih, kar pa zaradi pomanjkanja sredstev pogosto ni povsem izvedljivo. Nekateri so močni na razvoju, a ne znajo prodajati, spet drugi znajo prodajati, a nimajo dovolj dodelanega ali ustreznega produkta. Tudi zato verjamem, da se moč slovenskega podjetništva skriva v sodelovanju med različnimi profili ljudi in podjetji. Ker bo za večino tržno zanimivih produktov usoden trenutek, ko se bo izdelek moram plasirati tudi na tuje trge, se mi zdi prav co-working edina prava pot, še posebno za mlade podjetnike.

Pa je Slovenija prijazno okolje za mlade inovatorje, startupovce in co-working?

Delno. Mislim, da je Slovenija za razvoj izdelkov zelo spodbudna država. Premore dovolj tehnološkega znanja, startup scena pa se je tudi začela počasi razvijati v pravo smer. Glavno težavo za inovativno podjetništvo vidim predvsem v visoki obdavčitvi dela, ki podjetja v zgodnjih fazah razvoja in rasti močno obremenjuje. In pa seveda, ne vem zakaj Slovenci svojih inovacij ne znamo prodajati. Marsikaj izumimo, vendar tega potem ne znamo vnovčiti.

Za konec še: vaš življenjski moto?

Moto? Veliko jih je. Za vsako področje se kakšen najde (smeh). Osebno življenje: Live for the moment. Za posel: Bodi pripravljen na najslabše in upaj na najboljše. Sicer se pa kaj dosti ne oziram na te zadeve. Kar največ stvari želim doživeti v kar najkrajšem času, da mi ne bo takrat, ko bom star, žal, da sem kaj zamudil.