Anica Mikuš Kos, dr. med., specialistka otroške psihiatrije, se je posvečala kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši, danes pa je predsednica Slovenske filantropije. Bila je tudi med nominirankami v akciji 1000 žensk za Nobelovo nagrado za mir 2005, je avtorica modela prostovoljskega dela mladih pri pomoči otrokom v stiskah. Za pomoč otrokom na vojnih območjih je zasnovala program za učitelje, ki temelji na znanju in veščinah za nudenje učinkovite psihosocialne pomoči otrokom.
V intervjuju za revijo Liso je med drugim spregovorila tudi o odnosu Evrope do emigrantov in migrantov. In bila je povsem jasna:
- "Ta odnos se mi zdi licemeren. V Evropi govorimo o enakih možnostih za ljudi, o enakopravnosti in solidarnosti. V besedah smo zelo bogati in na visoki ravni, ko pa gre za dejanja, smo na precej nižji. To je moralni pogled na to. Po drugi strani je vedenje Evrope vpeto v pravila neoliberalnega dogajanja. Vprašanje je, kako spremeniti tok dogajanj, povezanih s pojavom masovnega begunstva. Ne morem reči, da ni vizij, le tako dolgoročne so, da se mi zdi nepošteno sklicevati se na to, da bi bilo treba uvesti sistemske spremembe in ne pomagati posameznikom. Ne moremo v imenu svetle prihodnosti, v kateri bodo grozote, ki jih povzroča kapitalistična svetovna porazdelitev dobrin, odpravljene, odklanjati pomoč ljudem zdaj."
Ali to pomeni, da smo v Evropi, medtem ko so ti ljudje v stiski in potrebujejo pomoč, ksenofobični, ko postavljamo zidove?
- "Kdo smo 'mi'? Politika, državljani, kolikšen del državljanov? Gotovo so očitna ksenofobična stališča in težnje po postavljanju zidov pri nekaterih politikih, pri nekaterih državljanih. Več razlogov je za taka stališča in vedenja. Osnovni je gotovo ekonomski. Vsak bi želel ohraniti čim več bogastva za svojo državo in državljane. Potem je tu egoistični individualizem, značilen za razviti svet. Okoliščine neoliberalne ideologije in vrednot spodbujajo ksenofobijo in gradnjo zidov. Mislim, da je ksenofobično videnje beguncev kratkovidno. Ob sedanji globalizaciji je mešanje populacij nujno, temu se ne moremo izogniti. Tako kot se meša blago, saj danes dobite skorajda povsod na svetu enake produkte, enake pralne praške dobite v Kavkazu, Iraku, tako se bo premešala tudi človeška masa in bo vse manj čistih skupnosti."
Preberite več na Lisa.si
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču