Kdor obišče Antalyo, se vedno rad vrača v turško obmorsko letovišče, ki na leto gosti več milijonov turistov.
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije, južno od gorovja Taurus. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turistično središče ob sredozemski obali s 300 sončnimi dnevi na leto. Veliko Slovencev pravi, da gre na morje v Antalyo, ki pa ponuja veliko več kot le kopanje v morju. Mesto ima dolgo zgodovino. Razširilo in razcvetelo se je v rimskem obdobju, v katerem je dobilo več spomenikov, med njimi Hadrijanova vrata (leta 130). Leta 2014 je Antalyo obiskalo rekordnih 12,5 milijona turistov, leto pozneje pa je v njej potekalo srečanje na vrhu G-20.
Zgodovina
Mesto naj bi v helenističnem obdobju ustanovil pergamski kralj Atal II. okoli leta 150 pr. n. št. Njemu v čast se je imenovalo Ataleja ali Atalija. Ataleja je bila pomorska baza Atalovega močnega vojnega ladjevja. Izkopavanja v Doğu Garajı leta 2008 so odkrila ostanke iz 3. stoletja pr. n. št., ki kažejo, da Ataleja ni bila novo, ampak znova zgrajeno in razširjeno starejše mesto. Leta 133 pr. n. št. je Atal III., nečak Atala II., po svoji smrti mesto prepustil Rimski republiki. V antičnem rimskem obdobju je mesto cvetelo in postalo del rimske province Pamphylia Secunda s središčem v Pergi.
Kaleiçi
Najstarejši del mesta je Kaleiçi (pristanišče), ki je še vedno obdano z obzidjem. V njem so zgodovinske zgradbe, zidane v tradicionalnem turškem in lokalnem grškem slogu. Antični spomeniki so Hadrijanova vrata, stolp Hıdırlık in urni stolp. Hadrijanov stolp je bil zgrajen v 2. stoletju v čast cesarju Hadrijanu, ki je mesto obiskal leta 130. Vredno si je ogledati mošejo İskele, islamsko semenišče Medresa Karatay, mošejo Kesik Minare (mošejo s podrtim minaretom), mošejo Tekeli Mehmet Paše, pristanišče iz rimskega obdobja Yat Limanı, mošejo Yivli Minare z rebrastim minaretom, ki je postal simbol mesta.
Druge znamenitosti
V mestu je več plaž, od katerih so najbolj znane Konyaalt, Lara in Karpuzkaldıran. Najbolj znani zimski športni središči sta Beydağları in Saklikent. V mestu so številne cerkve, medrese, hani, karavanseraji, turška kopališča (hamam) in muzeji. Muzej sredozemskih civilizacij (Kaleiçi muzesi) so odprli leta 2007. Ko se že malo naveličate poležavanja na plaži, si lahko ogledate Raziskovalno središče mediteranskih kultur (Akdeniz Medeniyetleri Araştırma Merkezi), Atatürkov muzej, muzej igračk in etnografski muzej, se podate na hrib Tünek, v park Karaalioglu, na most Arapsu ali v mestni akvarij.
Za lačne in žejne
V Antalyi morate poskusiti lokalne jedi. V njihovo tradicionalno kuhinjo spada piyaz, ki ga pripravijo iz kuhanega fižola, orehov, česna in tahinija – začimbe iz praženih sezamovih semen. Lahko jo postrežejo tudi samostojno kot pomako. Şiş köfte bi lahko opisali kot ražnjič. Gre za začinjeno meso, kuhano okoli nabodala. Poskusite tudi pikantni hibeş, pomešan s kumino in tahinijem, tandır kebap, domates civesi, şakşuko in razne hladne sredozemske jedi, pripravljene z olivnim oljem. Tirmis so kuhana semena ostrožnika, ki se jedo kot prigrizek. Grida je riba, ki jo običajno dajejo v lokalne jedi.
Kulturno dogajanje
Za kulturno dogajanje v mestu je poskrbljeno vsak dan, festivali pa se vrstijo kot po tekočem traku. Maja poteka festival cvetja, junija in julija pa festival opere in baleta. Zadnji teden avgusta pripravijo mednarodno tekmovanje v ljudski glasbi in plesu. Od 12. do 29. septembra je turistični kraj običajno v znamenju 18-dnevnega festivala Antalya. Septembra in oktobra poteka festival turškega filma, v katerega od leta 2009 vključujejo tuje filme. Od istega leta tukaj podeljujejo tudi televizijska priznanja. Šest dni v oktobru pripravijo sredozemski glasbeni festival.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
