Anthony Robbins (Sporočila od prijatelja) z navdihujočo priliko o neustavljivem Soičiru Hondi!

»Edina stvar, ki je potreba, je vaša vera, da so spremembe mogoče. Preteklost ni pomembna. Karkoli ni delovalo v preteklosti, nima nič opraviti s tem, kar boste storili danes. Kar počnete prav zdaj, je tisto, kar bo oblikovalo vašo usodo,« v knjigi med drugim sporoča Anthony Robbins, ki že več kot petintrideset let svojega življenja pomaga ljudem po vsem svetu, da odkrijejo svoje edinstvene kakovosti in razvijajo svojo veličino.

Avtor, strokovnjak in humanitarec

Anthony Robbins ni zgolj zelo uspešen avtor, temveč velja tudi za vodilnega poznavalca vrhunske uspešnosti in osebne učinkovitosti. Kot priznana avtoriteta na področju psihologije vodenja, pogajanja, osebne preobrazbe in organizirane prenove, pa tudi zaradi svojih humanitarnih prizadevanja je bil tudi večkrat nagrajen.

Njegovih pet knjig je izšlo v kar štirinajstih jezikih, po vsem svetu pa je bilo prodanih več kot 40 milijonov njegovih avdio posnetkov na temo učinkovitega osebnega in strokovnega razvojnega sistema Osebna moč.

Robbins, ki je svetoval številnim predsednikom, političnim voditeljem, humanitarnim aktivistom, direktorjem in vodjem multinacionalnih korporacij, pa tudi psihologom, zdravnikom, estradnikom in vrhunskim športnikom, vodi še neprofitno organizacijo Fundacija Anthony Robbins in prireja mednarodni dogodek Basket Brigade, s katerim vsako leto nahrani več kot dva milijona ljudi v 56 državah sveta.

Anthony Robbins je skratka človek velikih dejanj, a tudi modrih besed, za katerimi zagotovo stoji.

In takšne so tudi njegove knjige.

V eni izmed njih, Sporočila od prijatelja, je bil med drugim takole jasen: »Ne obljubljam, da vam bo ta mala knjiga odprla nebesa. Obljubljam pa vam, da lahko popolnoma prevzamete nadzor nad svojim življenjem in z nekaj preprostimi koraki, ki jih boste izvedeli na straneh knjige, začnete spreminjati kakovost življenja.«

Neomajno vztrajni na poti k uspehu

Knjiga Sporočila od prijatelja temelji na zamislih in zgodbah iz Robbinsonove uspešnice Prebudite velikana v sebi in Neomajna moč, njeno osnovno poslanstvo pa je pomagati in navdihovati vse, ki so se znašli v takšni ali drugačni stiski. Gre za knjigo, ki bi jo morali brati v vsakem trenutku leta, ko potrebujemo nekaj malega navdiha od nekoga, ki mu je mar za druge. Svoje bralce mimogrede opogumi še z obilico osnovnih življenjskih resnic ter učinkovitimi predlogi, kako se soočiti z izzivi.

Odlika te male knjige pa je prav tem, da je za razliko od uspešnic, iz katerih povzema, še nekoliko bolj preprosta, dostopna in predvsem krajša. Večina bralcev se namreč ustraši bolj obširnih del, kar Prebudite velikana v sebi in Neomejena moč z več kot 400 strani zagotovo sta.

In kaj je še tako posebnega na tej mali knjižici, da si jo želi na milijone ljudi po celem svetu imeti na dosegu roke?

Gre za knjigo, ki bo slehernika nagovorila tako, kot bi jih lahko nagovoril le njihov najbolj dobrohoten in moder prijatelj. In ker mnogi ljudje tega sveta morda niso imeli sreče, da bi imeli takšnega prijatelja, lahko s to knjigo to postane kar Anthony Robbins.

Zgodba navdiha!

Neustavljivi gospod Honda!

»Naj vam navedem čudovit primer človeka, ki je razumel moč resnične odločitve, nekoga, ki se ne bi nikoli – ko se je enkrat odločil – svoji odločitvi odrekel,« vas bo v poglavju o nuji vztrajanja spomnil Robbins na življenjsko zgodbo Soičira Honde, ustanovitelja korporacije Honda in konstruktorja avtomobilov in motornih koles Honda.

• »Gospod Honda ni nikoli dovolil, da bi ga ovirale tragedije, težave, izzivi ali nenadne spremembe okoliščin. Pravzaprav se je pogosto odločil, da na ovire, ki stojijo na poti do cilja, gleda kot na atletski tek čez ovire. Leta 1938 je bil gospod Honda reven študent, ki je sanjal o tem, kako bo oblikoval batni obroček ter ga prodal in izdeloval za korporacijo Toyota. Čez dan je bil v šoli, ponoči pa je masten do komolcev delal na izdelavi svojega novega batnega vzorca. Za projekt je zapravil še tisto malo denarja, ki ga je imel, in ga še vedno ni končal. Nazadnje je zastavil ženin nakit, da je lahko nadaljeval.«

Zgodovina nas uči, da je gospodu Honda po dolgih letih truda naposled vendarle uspelo izdelati batni obroč. A ko je svoj izdelek pokazal na Toyoti, so ga ti zavrnili.

• »Poslali so ga nazaj v šolo, kjer so se mu učitelji in sošolci posmehovali ter ga žalili, da je idiot, ker je oblikoval tako smešen pripomoček.«

Honda je bil takrat seveda razočaran in v sebi zlomljen, vendar pa se ni predal.

• »Namesto, da bi se predal, si je naslednji dve leti prizadeval poiskati načine, kako bi izdelal boljši batni obroč.«

Gospod Honda je imel po Robbinsonovem mnenju vse, kar je potrebno za uspeh. Ta formula je bila: Odločil se je, kaj hoče. Ukrepal je. Opazil je, kdaj so stvari delovale in kdaj niso. Svoj pristop je spreminjal in bil fleksibilen v načinu, kako se je lotil stvari.

• »Nazadnje, po dveh letih, je izboljšal svoj izum, Toyota pa ga je dejansko kupila!«

Zgodba gospoda Honde se tu seveda ne konča. Njegove naslednje sanje so bile tovarna batov, za kar je potreboval beton, ki pa ga zaradi priprav japonske vlade na drugo svetovno vojno ni bilo mogoče dobiti. A Honda se tudi tokrat ni vdal. S prijatelji je nekaj tednov poskušal izdelati alternativo betona, kar jim je tudi uspelo, nato pa je z njim še zgradil svojo tovarno batnih obročev.

• »Zgodba se tukaj ne konča. Med vojno so Združene države Amerike bombardirale njegovo tovarno in jo večino uničile. Namesto da bi se čutil poraženega, je zbral svoje zaposlene in jim rekel: 'Hitro! Stecite ven in opazujte letala. Odvrgli bodo pločevinke z gorivom, mi pa moramo ugotoviti, kam bodo padle. Te pločevinke moramo dobiti, ker vsebujejo surovine, ki jih potrebujemo za našo proizvodnjo.' To so bile surovine, ki jih ni bilo mogoče dobiti nikjer na Japonskem.«

Gospod Honda se skratka ni le kar tako vdal, temveč je vedno znova našel tudi način, kako uporabiti karkoli, kar mu ponudi življenje. In ko je potres zravnal njegovo tovarno z zemljo in je bil prisiljen svojo batno proizvodnjo prodati Toyoti, je kmalu po koncu vojne prišel na novo zamisel, ki jo je spodbudilo veliko pomanjkanje bencina v tistih časih.

• »Opazil je majhen motorček, ki ga je imel, velikosti in zmogljivosti kot pri kosilnicah za travo. Utrnila se mu je ideja, da bi ga pritrdil na svoje kole. V tistem trenutku je bil ustvarjen prvi motocikel, prvo kolo z motorjem. Z njim se je vozil na trg in s trga in kmalu so ga prijatelji prosili, da jih naredi nekaj tudi zanje. Ni minilo dolgo, ko je naredil toliko koles z motorjem, da mu je zmanjkalo motorjev, zato se je odločil, da zgradi novo tovarno, ki bi jih začela proizvajati.«

... zanjo pa takrat žal ni imel denarja.

In kaj se je zgodilo potem? Uganili ste. Honda se ni vdal.

• »Odločil se je, da bo poslala pismo vsem lastnikom trgovin s kolesi na Japonskem, jim pojasnil, da meni, da ima rešitev, kako bi se na Japonskem zopet lahko premikali, da bi bila njegova kolesa z motorjem poceni in bi ljudem pomagala, da pridejo tja, kamor želijo. Potem jih je prosil, da v zamisel vložijo svoja sredstva.«

Od 18.000 lastnikov trgovin s kolesi se jih je odzvalo 3000, kar je bilo dovolj, da je gospod Honda izdelal svojo prvo pošiljko motociklov, a takrat tudi opazil, da so kolesa z motorji morda vendarle prevelika in preokorna za Japonce, zaradi česar je bilo zanje manj zanimanja. Svoj motocikel je zato oklestil vsega nepotrebnega in ga napravil lažjega in manjšega ter ga poimenoval The Cub in z njim zaslovel praktično čez noč.

• »Vsi so ga gledali in si mislili, kakšno 'srečo' ima, da je prišel do te zamisli. Je imel srečo? Mogoče, če sreča pomeni delo z ustreznim znanjem.«

Podjetje gospoda Honde je danes eno izmed najbolj uspešnih na svetu, korporacija pa zaposluje več kot 100.000 ljudi.

In vse to zgolj zato, ker gospod Honda NIKOLI NI ODNEHAL!

Za še več prav takšnih navdihujočih zgodb in razmislekov vam v branje priporočamo Sporočila od prijatelja Anthonyja Robbinsa.

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del