Čeprav sem globoko v sebi vedela, da mi je čas tukaj v tem prečudovitem koncu sveta namenjen in sem s celim svojim bitjem sprejemala svoje okolje, pa prilagajanje na nov svet in drugačno kulturo ni bilo vedno lahko.
Morda me je Amerika na neki način razvadila, a bila sem navajena, da se vse odvija hitro, nekako, kot si zamisliš, greš v akcijo, daš energijo v začrtano smer in voilà, dobiš tisto, kar želiš. Tukaj pa je bil ritem drugačen. Bilo je, kot da močna želja ni več dovolj, da se nekaj ustvari. Kot da moram odkriti še nekaj, nekaj drugega, nekaj globljega, nekaj veliko bolj 'profound' (prefinjenega) kot samo imeti hotenje in željo. Čeprav sem slutila, da obstaja naslednji nivo manifestacije želenega, sem se sočasno počutila, kot da nekaj zamujam.
Poznala sem prehojene poti, imela sem nekaj znanja o tem, kako deluje življenje in kako lahko delujem skupaj z življenjem, da lahko ustvarim tisto, kar si želim, tukaj pa ta usvojena znanja nekako niso delovala … več. Imela sem občutek, kot da sem v neki drugi dimenziji. Prvič v življenju me je spreletelo, da morda določena učenja, določena pravila o samem življenju lahko nehajo veljati, ko zamenjaš okolje. Končno sem razumela, kako je realnost relativna, kako so si svetovi lahko drugačni, pa čeprav so si blizu in na istem planetu.
Spomnim se, kako sem se v sebi čudila, kako je možno, da je Nova Zelandija tako drugačna – celo energija in vibracije delujejo povsem drugače, kot so na primer v Bostonu, pa je vseeno angleško govoreča in anglosaškega izvora. Dostikrat sem slišala 'tukaj je down under', tukaj je vse po svoje. Sicer sem dobivala delo na filmskem setu, a ne tisto in tako, kot bi si želela. Moje sanje so bile večje, hkrati pa sem bila hvaležna, da lahko sploh živim in delam na tem koncu sveta.
Nekega dne, po mesecu dni intenzivnih afirmacij, vezanih za delo in uspeh, ki so prej delovale v roku nekaj dni, sedaj pa so celo, ko sem jih izgovarjala, zvenele neresnično, me je prešinilo: morda pa je tukaj, kjer sem, down under, tu spodaj, vse drugače, ker sem na nekem metafizičnem nivoju pod površino sveta? Morda pa je tukaj prišel na plan tisti nezavedni del v mojih mislih, ki je v moji podzavesti, in zato ne morem manifestirati vsega tistega, kar si zavestno želim?
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču