Atrijska fibrilacija – ko srce ponori

19. 5. 2016

Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih. Ima jo odstotek prebivalstva, okoli 20.000 Slovencev.

Gneča v Ljubljani, vrsta za meritve
Zdravstvene ekipe med merjenjem

Po 65. letu se njena pogostnost strmo dviga in po 80. letu jo ima več kot desetina. Strokovnjake skrbi njeno hitro naraščanje, vse večje število ljudi, ki jih privede v bolnišnice, ter povečano tveganje za možgansko kap, ki ga ta motnja povzroča. Atrijsko fibrilacijo ima kar 4,5 milijonov ljudi v Evropski Uniji, njeni zapleti so lahko usodni, zato je hitra diagnoza še kako pomembna za nadaljne zdravljenje.

Področja z največjo pojavnostjo AF so v svetu razporejena dokaj podobno kot področja z največjo pojavnostjo debelosti. Tako imajo azijske dežele, kjer je manj ljudi s prekomerno telesno težo, tudi manj AF. V zadnjih letih se pojavlja zmeraj več dokazov, da prekomerna telesna teža predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja za pojav AF. Zmanjšanje telesne teže s spreminjanjem življenjskega sloga  pomembno zmanjša tveganje pojavljanja AF.

Atrijsko fibrilacijo prepoznamo kot nenadno hitro bitje srca, v neenakomernem ritmu. Bolniki opisujejo občutek, da jim srce vzdrhti, trepeta ali dobesedno ponori. Ob prvem napadu je treba poiskati zdravniško pomoč, saj nezdravljena atrijska fibrilacija lahko vodi v možgansko kap.

O pomembnosti ugotavljanja atrijske fibrilacije so te dni spregovorili tudi na osrednjem trgu v Ljubljani, kjer se je tam zbranim pridružil kardiolog Boris Cibic dr. med, ki je povedal, da imajo bolniki z AF 5-krat večje tveganje za možgansko kap, ki je posledica nastajanja strdkov v levem preddvoru ob njegovem hitrem migetanju. Tveganje za možgansko kap ni za vse bolnike z AF enako. Odvisno je starosti (večje po 65. letu, še večje po 75.letu) in pridruženih obolenj (arterijska hipertenzija, srčno popuščanje, sladkorna bolezen, prebolela možganska kap ali prehodna slabša prekrvavitev možganov, bolezni arterij, ženski spol).

Dr. Cibic je poudaril: "Všeč mi je, ko vidim takšno gnečo za meritve. To pomeni, da si ljudje želijo poskrbeti za svoje zdravje. In srce je tisto za katerega bi mogli najbolj skrbeti."

Na Prešernovem trgu so tri zdravstvene ekipe s posebnimi napravami merile krvni pritisk in odčitavale možnost, da gre pri osebi za atrijsko fibrilacijo. V primeru tveganega rezultata, so kar na mestu samem opravili EKG in osebo napotili k svojemu zdravniku. Ves čas dogodka je bil prisoten tudi dr. Cibic dr. med, ki je mnogim pomagal tudi z nasveti. Dr. Cibic ima 95 let, a je še vedno vitalen, čil in zdrav in ima največ izkušenj, ki jih je z veseljem delil z mimoidočimi.