Danes sem bila priča zgodbam. Najbolj presunljiva zame – nemški par, bogat, uspešen.
Žena: "Najina hči je rasla v izobilju. Predstavljajte si Bosanca, mamo in očeta, ki prideta v socializmu v obljubljeno deželo Nemčijo ... Oba sva bila pridna, delavna. Ustvarila sva lastno obrt, ki je cvetela. Ljubila sva drug drugega in najino edinko. Hotela, želela sva ji privoščiti vse, za kar sva bila midva prikrajšana. Danes je stara 37 let, ima tipa, ki nič ne dela in nama grozi: Če ne izplačata hčerki (beri: meni, ki imam vpliv nad njo) 1,5 milijona evrov, sta mrtva ..."
Mož, skromen, resen, pošten človek, povzame: "Sama sva kriva, da sva ustvarila takšnega monstruma – vse sva ji privoščila ... Prvi opozorilni znak je bil, ko sva vstopila v jugoslovanski klub, kjer smo se zbirali vsi iz bivše Juge, in je najina hči komentirala: Na tistem koncu sedijo vsi, ki niso obuti in odeti v znamke. Stran od 'revežev', niso naš sloj!
Spregledal sem pripombo, mogoče sem se v podzavesti strinjal s tem, da mora moja hči iskati partnerja med 'sebi enakimi' ...
Danes pa je resnica drugačna. Vsi otroci s tiste strani, strani revežev, ki takrat niso bili v obutvi in oblačilih priznanih znamk, so uspešno doktorirali in imajo svoje kariere ali podjetja. Spoštujejo, ljubijo svoje starše. Na naše otroke, ki niso sposobni delati ali nočejo nič delati, temveč lenariti in so navajeni le na sprehod peljati naše kreditne kartice, kreditne kartice svojih staršev, pa se lepijo totalni luzerji in kriminalci, ki so jih odvrnili od nas in skupaj z našimi otroki komaj čakajo, da mi umremo in da naš denar preide v njihove roke. Boli to, da smo vzgojili otroke brez čustev, pameti, ambicij in logike ... Zlorabili jih bodo drugi, tisti, ki so lačni. Ker naši otroci znajo samo šopingirati, seksati, lenariti in sovražiti starše, ki so jim uničili življenje ..."
"Uničen je njihov nagon po preživetju," povem.
Foto: Helena Kermelj
