Azra Širovnik (kolumna) o ljubezni do Fb (Freak Booka - 1.del)

10. 1. 2019 | Vir: Lady
Deli
Azra Širovnik (kolumna) o ljubezni do Fb (Freak Booka - 1.del) (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

“Mami, ti moraš nujno imeti Facebook,” me nekega lepega dne preseneti moja mlajša hči.

Odločno odkimam: “Niti slučajno! Nimam časa niti za navaden sms, mejl ali kratek telefonski pogovor, kaj šele, da visim kot opica na FB!” Pred očmi se mi začnejo vrteti različni filmi glede FB.

Mlad par z majhnim otrokom na igrišču pred hotelom v toplicah. Mamica in očka sta sedela vsak v svoji gugalnici in brskala po mobilnikih (vsak po svojem), otrok, star tri leta, pa se je v nemi tišini igral sam. Takrat sem se stresla, zmrazilo me je, koliko hladu sem začutila – namesto idilične slike družinice, kjer vsi komunicirajo med sabo, se igrajo z otrokom, se smejejo in pletejo stik, je bilo vse mrzlo in odtujeno.

Moji starši so komunicirali z menoj na družinskem sprehodu … mi pripovedovali pravljice, me spraševali, kaj menim o likih iz pravkar povedane pravljice, kakšen je nauk zgodbe … Moja prijateljica, ki je živela s hčerko in vnukinjo, se mi je pritoževala: “Lastne hčerke ne morem razumeti ‒ kot otrok je bila bila deležna veliko pozornosti in topline, do svojega otroka pa je tako brezbrižna; ves dan visi na tem FB, otrok se sam igra zraven nje …

Ko ji rečem, naj se posveti malo otroku, ne neha buljiti v ta zaslon, me zavrne: “Saj sem ves dan s svojim otrokom!” Toda, to ni biti z otrokom. Z otrokom se moraš ukvarjati. Jaz mu berem pravljice, pa še odigram glas volka, kozlička, Rdeče kapice … Potem pa se spomnim plaž na Tenerifih. Starejše ženske delajo selfije. Brez kompleksov in kakršnihkoli pomislekov šobijo ustnice kot mlada dekleta, se spogledljivo nasmihajo v napravo, ki še lepega človeka naredi grdega, in pošiljajo te spačene fotke na FB.

Po lokalih opažam pare, mlajše in oh, groza: veliko preveč tudi starejših … nihče več se ne pogovarja, vsak je le s svojim mobilnikom in se izklopi iz tega življenja. Tisto na zaslonu se mu zdi bolj zanimivo. Trmasto vztrajam: “Ne! In NE!!!” V obrambi vzkliknem:
“Da bom jaz, razumna in pametna ženska, pri teh letih in pri teh izkušnjah, tako duhovna in globoka, iz sebe delala takšno neumnico??? Niti slučajno!!!” Vsa zgrožena sem ob misli, da bi postala podobna tem FB-ljudem.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord