Ona se zasmeje.
Me pogleda. Nadaljuje: “Saj si pisateljica ‒ moraš objavljati misli, mnenja, mogoče pisati blog … Saj imaš toliko ljudi, ki te spremljajo, berejo tvoje knjige, intervjuje, nastope. To je tudi v redu, toda s svojimi bralci potrebuješ bolj tesen, neposreden stik, me potrpežljivo poučuje".
“V tem ne vidim nobenega smisla,” sem bila odločna. Potem pa mi je občasno začela brati kakšne globoke misli, inteligentna poročila (naročila se je na novice neodvisnih novinarjev v angleščini) in tako so se počasi skozi leto moj odpor, strah in nezaupanje do tega novega in ‘norega’ načina komunikacije topili. Sicer po mojem mnenju takšna komunikacija le odtujuje ljudi, ne samo ljudi med seboj, temveč tudi od lastnega bistva in jaza. Facebook je zame bil hudič moderne dobe, ki mu je moderni človek izročil dušo.
Jaz pa si rada lastim samo sebe. Ne drugih, ne stvari, ne materialnih stvari. Le enega človeka hočem imeti v lasti ‒ sebe samo. Na misel mi ne pride, da bi to dragocenost izročila nekemu FB v 'uporabo ali shranjevanje'. No, članki neodvisnih novinarjev so bili srhljivi. Razkrivali so, recimo, delovanje svetovne finančne elite: neki slavni pevec je menda priznal, da so ga vprašali, ali želi, da iz njega naredijo milijarderja. Pogoj je bil, da se udeleži njihove zabave. Ko je prišel na to zabavo, je doživel strahoten šok ‒pripeljali naj bi fantka, starega približno 6 let, zadrogiranega, ki naj bi ga člani posiljevali in na koncu zabave tudi ubili.
'Naš' pevec, naj bi omagal, ker ni mogel sodelovati v tem. Potem pa je komentiral: “Nikoli ne bom pozabil oči tega otroka. Dokler bom živ, me bo preganjal pogled teh oči!” Zgodba ni nova ‒ že v cesarski Kitajski sta živela cesar in cesarica, pred katerima so izvajali počasno ubijanje in na koncu izvedli usmrtitev. O 'žrtvovanju' bogovom je Mel Gibson posnel film o Majih. Toda … zdaj in v sedanjem času … Ljubi Bog!!!
To je preveč zame … Kakorkoli že, pri znancih in prijateljih sem sem se pozanimala, kako je kaj s tem FB in ali ga imajo tudi oni. Izredno dober slikar, moj prijatelj in čista duša mi je povedal: “Seveda imam FB! Brez tega danes ne moreš. Prek njega sem vključen v društvo evropskih slikarjev, imam vse potrebne informacije, ki so uporabne in koristne za moje delo, razstave.”
Se nadaljuje.
