"Kakorkoli si to razlagaš, ponovil bom – življenje bi dal zate."
Zaplavam v spomine, pred dvema letoma ... nihče ni dovolj pripravljen, ko se v družino pritihotapijo bolezen, smrt in podobne nevšečnosti, ki te opomnijo, da nihče ni nedotakljiv ali neminljiv. Dušila sem se pod bremenom verižnih, skoraj istočasnih dogodkov, ki so me ukleščili v boleč, nepopustljiv prijem.
Poklicala sem ga: "Vjeko, kje si 20. februarja?"
Zasmejal se je: "V Keniji."
Vzdihnila sem iz globočin svojih bremen: "E, 'bogami' nisi. V Amsterdamu si."
Zasmejal se je iz srca – veselo, zvonko, široko: "Če ti tako praviš ... bom pa v Amsterdamu!"
Potem pa se je hitro zresnil:"To ti ni podobno. Kaj se dogaja? Imaš težave?"
Tiho sem ... Mlajši je 20 let ... Uspešen in poln energije. Življenje zajema z veliko žlico ... Kako naj govorim o bolezni v družini, o smrti in drugih nesrečah???
Zjokam se: "Prvič jim nisem kos!"
Odločno vpraša: "Kdaj moram biti v Amsterdamu?"
Ko sem ga počakala na letališču in sva se objela, sem obtičala v njegovem zdrave energije polnem objemu. Tista toplina ... globina ... širina ... brezpogojna ljubezen ... Le spogledala sva se, zazrla v oči drug drugemu in ni bilo potrebna nobena beseda več.
V taksiju sem samo naštela dejstva: mama bolna, oče umrl ... in ostalo ...
In potem nisva več spregovorila o tem. Ni bilo potrebe. Vse je razumel. Me objel s srcem.
Pohajkovala sva po Amsterdamu, se smejala ... Midva se razumeva z zelo malo besedami.
Povem mu, da sem ga ovekovečila v knjigi Kronika napovedane ljubezni. "Moraš jo prevesti v hrvaščino, da se bom lahko bahal ...," se zasmeje. "V njej sem ti podtaknila, da si gej."
Zdrzne se: "Potem pa se ne bom bahal ..."
Otožno se nasmehne ...
Zameri pa ne. Nič ne zameri. Meni nič. Eno najbolj inteligentnih človeških bitij, kar sem jih spoznala.
Zvečer, ko sem že bila utrujena in sem želela v hotel, me je nežno pogledal: "Spremil te bom. Jaz pa bom ostal v mestu. Saj veš ... Prebudil se je tisti moj drugi jaz."
Se nadaljuje.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču