Ko bi se na semaforju prižgala bela luč, bi morali vozniki v osnovi slediti prometnemu toku pred seboj.
Po najnovejših informacijah Rim postaja eno prvih evropskih mest, kjer preizkušajo novo prometno rešitev, ki bi lahko v prihodnosti spremenila delovanje semaforjev. Poleg tradicionalnih rdeče, rumene in zelene luči bi se lahko kmalu pojavil še četrti signal – bela luč, namenjena komunikaciji s sodobnimi vozili. Doslej so promet urejali klasični semaforji: rdeča luč pomeni ustavitev, rumena opozarja na spremembo, zelena pa dovoljuje vožnjo. Večina voznikov ta pravila vsakodnevno upošteva skoraj samodejno, ne da bi posebej razmišljala o njihovem pomenu.
Razvoj avtonomnih vozil in povezanih prometnih sistemov pa bi lahko to prakso kmalu spremenil. Nova bela luč ne bi bila namenjena predvsem voznikom, temveč komunikaciji med vozili in prometno infrastrukturo. Bela luč je del digitalnega prometnega sistema, v katerem si vozila in prometna infrastruktura v realnem času izmenjujejo podatke. Največ koristi od takšnega sistema bi imela avtonomna vozila, ki bi lahko med seboj usklajevala gibanje. Ko bi se na semaforju prižgala bela luč, bi morali vozniki v osnovi slediti prometnemu toku pred seboj.
Avtonomna vozila bi medtem sama usklajevala svojo vožnjo in prehod skozi križišče, drugi udeleženci v prometu pa bi sledili njihovemu gibanju. Na ta način bi del odločitev, ki jih danes sprejemajo posamezni vozniki, prevzel inteligentni, med seboj povezani prometni sistem. Raziskave kažejo, da bi lahko imel takšen sistem pomembne prednosti. V Združenih državah Amerike so v zadnjih letih že analizirali njegov potencial. Študija Univerze Severne Karoline iz leta 2023 je pokazala, da bi se ob dovolj velikem deležu avtonomnih vozil prometni zastoji in čakalni časi na križiščih lahko občutno zmanjšali.
Računalniške simulacije so pokazale, da bi križišča z novim sistemom delovala učinkoviteje in omogočala hitrejši pretok prometa. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na številne izzive. Da bi sistem deloval optimalno, bi moralo biti na cestah dovolj avtonomnih vozil. Če ta pogoj ne bi bil izpolnjen, bi promet še naprej potekal po običajni prometni signalizaciji. Uvedba novega sistema bi zahtevala tudi obsežno posodobitev prometne infrastrukture.
Zamenjava velikega števila semaforjev bi prinesla visoke stroške in zahtevala zahtevne tehnične posege. Zato se kot najprimernejša območja za prve preizkuse omenjajo pristanišča, industrijske cone in druga zaprta območja, kjer je mogoče tehnologijo varneje razvijati in preizkušati. Rim je tako naredil prvi korak proti morebitni prometni prihodnosti. Bela luč je za zdaj še vedno v fazi testiranja, vendar razvoj cestnega prometa vse bolj kaže v smer večje povezanosti vozil, prometne infrastrukture in umetne inteligence.