Bi raje imeli višji EQ ali bi bili duševno močnejši? Spoznajte razliko!

Bi raje imeli višji EQ ali bi bili duševno močnejši? Spoznajte razliko! (foto: Profimedia) Profimedia
25. 8. 2017

Ste se kdaj spraševali, kakšna je razlika med čustveno inteligenco (EQ) in duševno močjo? Vprašanje je nekoliko provokativno. Marsikdo namreč niti ne ve, kaj v resnici pomeni biti duševno močan. Prav tako obstajajo številni miti o razvijanju čustvene inteligence.

Definicija izraza čustvena inteligenca se je sčasoma spreminjala. Po znamenitem slovarju Cambridge je osnovna definicija sledeča: čustvena inteligenca je sposobnost razumevanja občutkov in odzivov ljudi in uporaba te zmožnosti za oblikovanje ustreznih stališč.

Čeprav se je koncept čustvene inteligence pojavil v 60-ih letih minulega stoletja, ni bil širše poznan, dokler leta 1995 Daniel Goleman ni objavil knjige z naslovom Čustvena inteligenca – zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Trdi, da lahko čustvena inteligenca pomeni konkurenčno prednost v določenih okoljih, hkrati pa opozarja da visoka stopnja čustvene inteligence ne bo nujno vodila do boljših akademskih dosežkov, ki so bolj odvisni od inteligenčnega kvocienta.

Goleman je identificiral pet bistvenih komponent čustvene inteligence:

  • Samozavedanje – sposobnost zaznavanja in razumevanja lastnih čustev in njihovega vpliva na druge ljudi.
  • Notranja motivacija – strast do dela, ki ni odvisna od denarja in družbenega statusa. Gre za notranjo vizijo tega, kar v življenju v resnici šteje ali za veselje ob delu, ki je koristno
  • Samoregulacija – Zmožnost za preusmeritev motečih dražljajev in razpoloženj, gre za razmislek pred delovanjem.
  • Empatija – Sposobnost prepoznavanja čustev drugih in pripravljenost, da se do njih vedemo v skladu z njihovimi čustvenimi odzivi.
  • Socialne veščine – To vključuje strokovnost pri upravljanju z odnosi in zmožnost grajenja odnosov z drugimi ljudmi na podlagi skupnih interesov.

Kaj je duševna moč?

Izraz duševna moč se pogosto zamenjuje z duševno trdnostjo, a pravzaprav ne gre za isto stvar. Izraz duševna trdnost bolj velja za ljudi, ki so vrhunski športniki ali pripadniki posebnih vojaških enot – zanje je značilno, da svoja telesa pripeljejo do skrajnih meja. Ker navadni ljudje tega ne počnemo, izraz duševna trdnost ni najbolj ustrezen za nas.

Duševna moč ne pomeni, da se moramo vesti – recimo temu - »trdo«. Gre za to, da se zavedamo lastnih čustev in da se učimo iz težkih življenjskih preizkušenj, ob tem pa živimo v skladu z lastnimi vrednotami.

Duševna moč vsebuje tri bistvene komponente:

  • Reguliranje misli – Gre za to, da lastni um »natreniramo«, da razmišlja na koristen način. To pomeni, da samokritiko in dvome vase nadomestimo s sočutjem do sebe.
  • Upravljanje s čustvi Če se zavedamo svojih čustev, bomo razumeli, kako ta čustva vplivajo na naše vedenje in razmišljanje. Zato je potrebno sprejeti lastna čustva, tudi ko so neprijetna.
  • Produktivno vedenje – Odločitev za delovanje bo izboljšalo življenje vsakega posameznika. Ključ do duševne moči je delovanje, tudi takrat, ko oseba ni ravno motivirana za to.

Čustvena inteligenca je torej del duševne moči. A duševna moč sega čez območje čustev, nanaša se na misli in delovanje, kar pa določa kakovost posameznikovega življenja. Duševna moč vključuje razvijanje vsakodnevnih navad, ki tvorijo mentalno ogrodje posameznika.

Povzeto po thinkinghumanity.com

Priporočamo