Bi res morali nehati seksati v zrelejših letih? Larifari!

Bi res morali nehati seksati v zrelejših letih? Larifari! (foto: Profimedia) Profimedia
24. 7. 2019

To se je v svojem zapisu spraševala avtorica Erica Jagger. Ker je v tujini požel kar precej pozornosti, smo sklenili, da ga objavimo tudi mi.

Pred nekaj meseci, med mojim rednim letnim ginekološkim pregledom, me je zdravnica vprašala, če sem spolno aktivna. Dejala sem ji, da sem in ji pojasnila, da hočem rutinski test za spolno prenosljive bolezni. Obvestila me je, da me ne bo še dolgo skrbelo za to, saj "ženske nehajo seksati po 65. letu."

Pomežiknila sem. Nisem čisto razumela, kaj mi je rekla.

"65?", sem ponovila. Besede "to je samo še 13 let" so se mi prižgale v glavi kot pred reflektorjem.

"Pri 65. ali 70. letih ženske običajno nehajo seksati," je samozavestno pokimala z glavo.

"Kaj pa, če nočem nehati seksati pri 65. letih?, sem jo vprašala.

Nekaj časa me je gledala, kot da bi prvič slišala tako vprašanje od pacientke. Moja ginekologinja ima okrog 70 let in zdi se mi, da je tudi njena klientela starejša. Pomislila sem na tiste ženske s kamnitimi obrazi in povešenimi rameni, ki so sedele z mano v čakalnici. Vse so se zdele stare. S tem ne mislim na številke, mislim na res stare. Kolektivni tihi vzdihi v tem prostoru so bili naravnost oglušujoče glasni.

Morda je eden od razlogov ta, da se je zdelo, da je življenjska energija povsem izcejena iz njih tudi ta, da so nehale seksati?

Ko sem prebrala nekaj člankov, namenjenih starejšim ženskam, ali pa ko vidim slike žensk srednjih let v medijih, ne morem nikakor dojeti, da sem jaz "tako stara." Ne govorim o tem, da imam 52 let. Moti me to, da me bombardirajo s sporočili o tem, da me bo menopavza povsem sesula, da je čas, da svoje tangice zamenjam s plenicami za odrasle, ter da obstaja večja možnost, da bom svojega partnerja držala za roke v visečih mrežah za spanje v tandemu kot ta, da se bova ljubila v vsakem prostoru v hiši.

Če sem iskrena, je moje zdravje odlično - moram potrkati na les - in nimam težav s telesno težo. Čeprav predmenopavzno obdobje ni mačji kašelj, ni bilo niti nočna mora, in očitno ni izničilo mojega seksualnega nagona. Morda bi se počutilja bolj "v skladu s svojimi leti," če bi me bolj pestile nadloge srednjih let, za katere mi mediji dopovedujejo, da bi jih morala imeti.

Sprašujem pa se: ali ljudje srednjih let res izgubijo zanimanje za seks zato, ker se počutijo stare in utrujene? Ali pa ga izgubijo, ker jim kultura določa, da so prestari, da bi ga rabili in uživali v njem?

Ko sem bila v slabem zakonu in je bilo moje spolno življenje suho kot puščava, sem se počutila staro. Ni šlo samo za to, da so me bolela kolena, da sem imela krče v vratu ali da sem se utrudila, ko sem hodila po stopnicah. Počutila sem se staro, ker sem mislila, da sem stara. Zdelo se je, da so moja najboljša leta že za mano in da je bil občutek izpolnjenosti namenjen drugim ljudem. Najboljše, na kar sem lahko upala (to sem govorila sama sebi), je to, da mi bo zdravje služilo, dokler otroci ne odrastejo. Ker sem se borila s tem psihološkim smrtnim hropenjem, sem bila preveč izčrpana za seks ali pa za to, da bi mi bilo mar, da ne seksam.

No, to se je očitno spremenilo!

Ne morem trditi, da je moje življenje lažje. Sem mama samohranilka s slabim ločitvenim dogovorom in delala bom, dokler se ne stegnem. Zato je moje življenje po eni plati slabše. Hkrati pa je tudi aktivnejše.

Spomnim se, da sem medtem, ko mi je zakon razpadal, nekaj prebrala. Ne spomnim se, kdo je to napisal, a šlo je za to, da življenje živimo kot bojevniki. Poudarek je bil na tem, da bojevniki nimajo časa preveč razmišljati o stvareh, saj bodo v nasprotnem primeru umrli. Zato morajo sprejeti kar najboljše odločitve v danem trenutku. In morajo živeti tako, kot da je vsak trenutek zadnji.

V zadnjem času sem veliko razmišljala o tej analogiji. Ne morem trditi, da vedno izkoristim dan kot bojevnik, a trudim se, da ne bi preveč razmišljala o prihodnosti. Nisem niti približno nekakšna novodobna oseba, a vejamem, da prisotnost lahko tesnobo spremeni v nekaj, kar nas omejuje pri pozitivnih spremembah.

Ko mi je zdravnica obelodanila, da bom v naslednjih 13 letih nehala seksati, sem sklenila, da bom ignorirala njo in njeno čakalnico, polno žensk srednjih let, ki hitijo k lastnemu grobu. Sklenila sem, da ne bom razmišljala o življenjskih okoliščinah, ki me lahko doletijo, da bi odpisala seks pri 65. letih.

Sklenila sem, da bom hvaležna za vse, kar imam danes. Dobro zdravje. Entuziastičen libido. Oster um. Značaj, ki so ga oblikovale težke preizkušnje in težave. Ko pomislim na vse, kar imam, se počutim živahno, energično ... In seksi!