Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke med tednom v središču Ljubljane kuje pot banki na poti k zgodovinskim uspehom, ob koncu tedna pa v svojih ljubih Halozah kmetuje.
V najnovejšem Mastercard podkastu navdiha je Borut Pahor gostil Blaža Brodnjaka. "Blaž Brodnjak je človek nalezljive energije, ko govori o stvareh in o ljudeh, ki jih ima rad, se ne zna ustaviti, krili z rokami in je zelo slikovit. Opazil sem, da je tak tudi, ko govori o prihodnosti Slovenije, o njenem mestu v Evropi in v svetu," je svojega gosta – izjemno uspešnega in uglednega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke – predstavil gostitelj.
Pogovor sta začela pri dogodku, ki je zatresel (finančni) svet. Sredi septembra 2008, ko se je tistega ponedeljka potopila investicijska banka Lehman Brothers in začela se je globalna finančna kriza, ki je zajela tudi Slovenijo. To je bil čas, poln negotovosti. "Izrazito stresnih 10 let, ki pa so nas vse prekalila," pravi Brodnjak, ki je najprej – kot vsi – upal, da bo ostalo samo pri tem primeru in da to ne bo novica, ki bi spremenila finančni in gospodarski svet. Pa je bila.
Blaž Brodnjak pravi, da smo Slovenci narod skrajnosti.
"Vsak dan znova, skozi vseh šest mesecev je slika postajala vse bolj črna, kot hiša iz kart se je rušil finančni sistem," pravi Brodnjak in doda, da smo imeli kljub vsemu srečo, da je poslovni model slovenskih bank slonel na poslovanju s prebivalstvom in tam ni bilo težav: "Potem smo nekoliko dlje časa čakali na konkretne sanacijske prijeme, ampak ko smo Slovenci izvedli sanacijo bančnega sistema, je bila dovolj korenita, da smo lahko jeseni 2013 začeli obnavljati podporo podjetjem in v treh letih prestrukturirali vse večje gospodarske sisteme. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da nam praktično nobeden ni umrl."
Po bitki so lahko vsi generali, pa vendarle, ali bi bančniki glede na dogodke preteklih let lahko sklepali, da se bo nekaj zgodilo? Brodnjak ob tem spomni, da smo imeli v Sloveniji od leta 1994 do 2007, 2008 obdobje neprekinjene visoke rasti in na neki način vizijo trajne konjunkture. To je bil čas velikega optimizma, velikih pričakovanj, vstopili smo v Evropsko unijo, prevzeli evro … "Bili smo zvezda Evrope, Slovenija je bila absolutna zvezda Evrope," poudarja.
"Ekonomski cikli so realnost," pravi Brodnjak.
Ekonomski cikli so realnost in to je lekcija, ki jo je bilo treba vzeti za naprej. "Mi smo se tako veliko naučili v tem zadnjem obdobju 15 let, tudi slovenski podjetniki in gospodarstveniki, da imam občutek, da nas je na neki način pičila kača in se zdaj bojimo vrvi," je prepričan Blaž Brodnjak, ki Slovence na neki način vidi kot narod skrajnosti, tudi z vidika, kam vlagamo, nas prej vidi (pre)konservativne kot (pre)pogumne: "Povprečen Slovenec oz. Slovenka je skrajno konservativna oseba. Vlagamo v denarju in v nepremičninah. Imamo pa seveda skrajnosti, ko nekateri vlagajo v kripto zapise, jaz tega ne imenujem premoženje, ampak digitalni zapisi."
Obstajala je možnost, da prihodnosti za NLB ni več …
V vsem tem času so se spreminjali tudi struktura, pomen, vpliv Nove Ljubljanske banke, ki je do današnjih slavnih časov pod Brodnjakovim vodstvom doživela zanimivo transformacijo. Ko je razpadla Jugoslavija, je v tistem okolju in obdobju najuglednejša Nova Ljubljanska banka (ki je imela 25 podružnic po svetu) zašla v težave in sledil je umik s trgov nekdanje Jugoslavije.
To je za oba sogovornika področje, na katero se še oba posebej spoznata, saj je Brodnjak velik poznavalec gospodarstva v državah nekdanje skupne države, Pahor pa je pred kratkim ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Skupaj sta razmišljala o možnostih, kako bi te države postale perspektiven in varen prostor za svoje ljudi, tudi če še ne bodo prav takoj vse postale članice EU.
V obdobju do leta 2004 Brodnjak Novo Ljubljansko banko opiše kot še vedno konservativno, zdravo razmišljujočo banko, ki je dihala s polnimi pljuči. Potem je sledilo obdobje štirih let, ko - kot pravi predsednik NLB - "smo bili predvsem od mednarodnih bank deležni spodbujenega malo bolj naprednega bančništva. Ko se je malo odmaknila higiena obrti." Prišle so nekatere tuje banke, ki so z denarjem iz tujine začele financirati slovenska podjetja, s tem pa tudi zajedati v tržni položaj domačih bank.
Brodnjak vidi v NLB izjemen potencial.
"Potem se je zgodilo, da smo kot sistem nasedli - čez noč popoln šok. Banke nezmožne kreditirati, kje pa naj podjetja dobijo denar? In ker banke niso imele dovolj kapitala, so začele denar odtegovati iz sistema. Od podjetij so zahtevale poplačila. Kdo lahko vrne? Tisti, ki je zdrav. Banke so šle še dlje, zahtevale so od tistih, ki so komaj še lahko vrnili, s tem smo jih spravili v zahtevnejši položaj," opiše negativno spiralo, ki se je začela malo bolj v pravo smer vrteti šele leta 2013 s - po njegovem mnenju - absolutno upravičeno državno pomočjo.
Blaž Brodnjak je v Novo Ljubljansko banko prišel leta 2013 kot del sanacijske ekipe. Takrat je imela NLB že peto leto zaporedne izgube: "Vedeli smo, da bomo do konca leta 2013 potrebovali odločno dokapitalizacijo ali pa prihodnosti za to hišo ni. Razmere so se zaostrile, od 200 največjih slovenskih podjetij jih je bilo 100 na kolenih."
"Kdo bo dokapitaliziral, če ne večinski lastnik?"
Na Pahorjevo vprašanje, ali se je politika v tistem času preveč obirala s spremembami, Brodnjak odgovori, da je to težko vrednotiti, a vendarle – če bi se sistemskega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva lotili leta 2009, bi po njegovem mnenju verjetno potrebovali bistveno nižjo dokapitalizacijo in bistveno hitreje bi zagnali gospodarsko aktivnost podjetij, ki so pet let životarila.
Ob tem izpostavi po njegovem mnenju malo krivično obravnavo: "Te banke so bile v večinski lasti Republike Slovenije. Kdo bo pa dokapitaliziral, če ne večinski lastnik? Govoriti o državni pomoči v kontekstu, ko si itak večinski lastnik, ko nihče drug ni pripravljen pomagati - ja kdo bo pa reševal? In to potem obravnavati po klasičnih tržnih principih državnih pomoči je zame rahlo krivična obravnava."
Brodnjak je prepričan, da banka takrat brez pomoči države ne bi preživela.
Če banka takrat ne bi dobila odločne pomoči, je Brodnjak prepričan, da ne bi preživeli. Sledilo je obdobje aktivnih procesov prestrukturiranja, ko se je selil z upniškega odbora na upniški odbor in v dveh ali treh letih skoraj ni počel drugega. Na gostiteljevo vprašanje, kako danes z zgodovinske distance Blaž Brodnjak vidi lastninsko prestrukturiranje, pa odgovori takole: "Jaz trdim, da je model lastninjenja NLB vzoren in vzorčen primer lastninjenja. Zakaj? Ker je jedrni lastnik še vedno Republika Slovenija, s 25 % in eno delnico. To smo mi, Slovenke in Slovenci, to je naša banka. Tu je pa še druga varovalka, ki je zapisana v statutu NLB, da nihče drug posamično ali kot povezana oseba, ne more imeti več kot 25 % glasovalnih pravic, kar pomeni, da ne moremo postati tarča prevzema nekega stratega, ki bi imel prevladujoči vpliv. To je tisto, kar je najpomembnejše, sedež ostaja v Ljubljani."
Blaž Brodnjak je prepričan, da ima NLB, ki je ponovno največja banka v državi (upravlja 70 % slovenske gotovine!), izjemen potencial. Ta se bo še okrepil s podpisom pogodbe o nakupu Summit Leasinga, ki je v zaključni fazi pridobivanja dovoljenj. Pa ne samo v Sloveniji, tako ali podobno vlogo ima NLB tudi drugje, v Makedoniji na primer upravlja 60 % gotovine in tretjino kartičnih poslovanj. NLB je danes med tremi najpomembnejšimi igralci na vseh trgih, kjer je prisotna, in to v šestih državah nekdanje Jugoslavije.
"Mi smo geostrateško pozicionirani geografsko fantastično"
Poslovna stabilnost in varnost v razmerah, ko smo obkroženi s konflikti – vojna v Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu, vedno preteč zahodni Balkan - je svojevrsten izziv. Pa tudi priložnost – pravi Blaž Brodnjak: "Vsaka kriza je na neki način za nekoga priložnost. Ne za tistega, ki je ogrožen z varnostnimi in življenjsko ogrožajoč vidiki krize. Mi smo geostrateško pozicionirani geografsko fantastično."
Prepričan je, da so vse krize (korona, Suez …) prinesle zgodovinsko priložnost, ker se naročila v pomembnem delu verige vrednosti selijo nazaj v srednjo Evropo, Slovenija pa je z močno industrializiranim gospodarstvom izjemno pozicionirana, bi pa morala po njegovem mnenju več delati na konkurenčnosti. Kot največjo oviro na poti izpostavi davčni sistem, želi si bolj stimulativne davčne ukrepe: "Glavni problem davčnega sistema z vidika banke je predvsem obdavčitev plač. Trdim, da se nam že dogajajo v masovnem obsegu premiki sedežev gospodarskih družb na Hrvaško in v Srbijo. Pa mi govorijo, da ni tako."
Prepričan je, da nas druge države prehitevajo v razumevanju pomena obdavčitve dela.
Prepričan je, da nas druge države prehitevajo v razumevanju pomena obdavčitve dela in da se mora davčni sistem pri nas uravnotežiti, stvari bi se morali lotevati sistemsko. Ob tem omeni popolno neravnovesje na nepremičninskem trgu. "Zakaj ne razbremenimo oddajanja nepremičnin nad dve leti davčno in ga stimuliramo? Če bi jaz bil nekdo, ki se s tem ukvarja, bi recimo nad dve leti oddajanja nepremičnine v najem, kar je dolgoročni najem, to obdavčil s polovičnim davkom, 12,5 %," se sprašuje, hipoma v svojem strastnem in na trenutke tudi jeznem, predvsem pa temperamentnem tonu. Prav tako strastno pripoveduje o tem, kakšen je potencial NLB za prihodnje srednjeročno obdobje: "Verjamem, da se ta hiša lahko podvoji, pa da dosegamo neke ravni dobičkov morebiti 800 mio evrov, mogoče milijardo evrov čistega dobička na leto! To je resen regijski prvak."
Prepričan je, da bi morali vztrajati pri tem, da bi povezali regijo v enoten trg, in če bi razmišljal z malo odprto glavo, bi poskušal delovati v smeri modela južne Skandinavije: "Skandinavci niso vsi v Evropski uniji, nimajo vsi evra, imajo pa seveda področje proste trgovine. Zakaj Slovenija in Hrvaška ne moreta postati del zahodnobalkanskega paketa, ko gre za ta režim?"
Dokler streljamo drug na drugega, ne moremo govoriti o zelenem prehodu
Brodnjak je po mnenju voditelja zanimiva mešanica svetovljana, ki se ne boji velikih načrtov in verjame v multilateralizem, in človeka, ki je zelo navezan na zemljo. Zaveda se, da lahko letaš tako visoko, kolikor so tvoje korenine krepke.
Uresničevanje vseh teh vizij in idej ovirajo določeni procesi, ki se dogajajo na planetu in ki skrbijo tudi Brodnjaka, ki je živel v že prej omenjenem velikem upanju na multilateralizem ("s poskusi ohranjanja hegemonskih vlog ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju"), pa se je njegovo upanje malo razblinilo. "Dajmo, no! Koliko je pa ogljični odtis rakete, granate, tanka ... Nas prisiljuje Evropska komisija, naj merimo - za božjo voljo - ogljični odtis vsakega dela v verigi vrednosti naših strank."
V srednji šoli je razmišljal, da bi bil biolog.
Razburjeni ton hitro zamenja simpatičen nasmeh, ko ob koncu pogovora Pahor Brodnjaka povpraša še, kaj bi počel, če ne bi bil v bančništvu in financah. "Nekje do drugega letnika gimnazije sem dejansko razmišljal, da bi bil biolog. In še danes je tisto, kar me najbolj fascinira kot neki pojav, fenomen – življenje. Kot tako. V vseh svojih pojavnih oblikah. Sem razmišljal, da bi proučeval razmnoževalne navade neke vrste v tropskem gozdu," pripoveduje. Potem se je začela osamosvajati Slovenija, govoriti se je začelo o borzi, kapitalskem trgu, bile so velike ideje in vse to ga je izjemno privlačilo in zanimalo. Tako zelo, da je namesto v tropski gozd zavil na ekonomsko fakulteto.
A še danes je tesno povezan z naravo, v Halozah ima vinograd in kmetijo, tudi 14 glav škotskega višavskega goveda v povsem biološki vzreji. Za kmetijo skrbijo njegovi oče, mama in brat, sam pomaga po najboljših močeh. Tudi hči študira v tej smeri in bo enologinja na posestvu. Blaž Brodnjak veliko razmišlja o prihodnosti.
Pahor je ocenil, da je Brodnjak človek, ki zna postaviti kontekst, ne le postaviti stvari v kontekst. Kakšna pa bo po njegovem mnenju prihodnost Slovenije? "Slovenija je v tem trenutku v izjemnem položaju, moramo ga samo znati v popolnosti izkoristiti."
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču