Bob Dylan je eden najvplivnejših ameriških glasbenikov in tekstopiscev, ki je postal prepoznaven v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi protestno obarvanimi besedili pesmi, od katerih so bila nekatera celo tako odmevna, da so jih v svojih govorih citirali tudi znani politiki.
A čeprav je glasbenik sčasoma tematiko besedil zamenjal, so ta vedno imela svojo težo. Morda so tudi zato, kot so zapisali pri reviji Rolling Stone, njegova besedila celo prva v rock glasbi, ki jih je moč obravnavati že kot literaturo. Kar je tudi eden od razlogov, da je glasbenik, ki je izdal tudi kar nekaj knjig, letos končno prejel Nobelovo nagrado za literaturo, za katero je bil že večkrat nominiran.
Bob Dylan je bil rojen kot Robert Allen Zimmerman 24. maja leta 1941 v kraju Duluth v Minnesoti, kjer je z družino – očetom Abramom, mamo Beatrice ter mlajšim bratom Davidom živel vse do šestega leta, ko so se preselili v kraj Hibbing, kjer je preživel svojo mladost. Fant je že zgodaj začel kazati zanimanje za glasbo, saj je vsak prosti trenutek preživel ob radiu ter poslušal blues in country glasbo. Prav kmalu se je kar sam naučil igrati kitaro, klavir in tudi harmoniko, pri rosnih desetih letih je že začel pisati tudi svoje prve pesmi. Pri glasbenem ustvarjanju so mu bili v navdih najbolj znani glasbeniki tistih časov, kot so Elvis Presley, Jerry Lee Lewis in Little Richard. Kot naj bi zapisal v šolskem letopisu, naj bi se prav slednjemu želel tudi pridružiti, a mu to ni uspelo. A mu je zato uspelo postati eden najvplivnejših ameriških glasbenikov, kar niti ni tako nenavadno, saj je že od malega vedel, kaj hoče, in si je za to tudi zelo prizadeval. Že v srednji šoli je tako osnoval svoj prvi band Golden Chords, med obiskovanjem umetniškega kolidža univerze v Minnesoti pa je pod umetniškim imenom Bob Dylan veliko nastopal po kavarnah, kjer je prepeval folk in country pesmi. Umetniško ime, za katero naj bi navdih dobil v imenu pesnika Dylana Thomasa, je leta 1962 tudi uradno vzel za svojega, saj kot je nekoč izjavil: "Poimenuješ se lahko, kakorkoli se želiš. To je svobodna dežela."
Šolo je obesil na klin in se preselil v New York
Boba je bolj kot učenje privlačila glasba in glasbeno ustvarjanje, zato se je odločil, da šolo obesi na klin in se preseli v New York. Dodaten razlog za to, da si je izbral prav to mesto, je bil tudi ta, da je bil v tem času tam njegov idol, Woody Guthrie, glasbenik, poznan po politično obarvanih, tradicionalnih in tudi otroških pesmih. Pevec je bil v tem času zaradi bolezni hospitaliziran, a ga je Bob v bolnišnici redno obiskoval in mu kasneje posvetil celo pesem Song To Woody.
Dylan v New Yorku ni počival, ampak je zelo veliko pisal ter tudi nastopal po kavarnah in folk klubih v Greenwich Villageu. Ko ga je leta 1961 opazil The New York Times in o njegovem nastopu napisal pohvalno kritiko, so se zanj začele zanimati tudi glasbene založbe. Tista, s katero je na koncu tudi podpisal pogodbo, je bila založba Columbia Records, pri kateri je leto kasneje izdal svoj prvi album, naslovljen kar Bob Dylan (1962), na katerem sta bili žal le dve avtorski pesmi, ostalo pa priredbe znanih tradicionalnih folk in blues pesmi. Se je pa zato glasbenik izkazal z drugim albumom, The Freewheelin' Bob Dylan (1963), na katerem je tudi ena njegovih najbolj znanih pesmi Blowin' in the Wind. Gre za protestno pesem, ki vsebuje vrsto retoričnih vprašanj o miru, vojni in svobodi. Svoj primat na področju protestno obarvanih pesmi je Dylan utrdil s tretjim albumom The Times They Are A-Changin' (1964).
Ob glasbi tudi piše in slika
Šestdeseta leta so bila za Dylana najbolj plodna, saj je v tem obdobju nastalo največ njegovih uspešnic, med njimi tudi bolj pop obarvana pesem Like a Rolling Stone (1965). A prav v šestdesetih bi se njegovo ustvarjanje in tudi življenje skorajda končalo, saj je Dylan leta 1966 s svojim motorjem doživel hudo prometno nesrečno, v kateri je bil močno poškodovan in je po njej okreval dobro leto. Vseeno mu to ni vzelo volje do ustvarjanja in je v naslednjih nekaj letih izdal kar tri albume – John Wesley Harding (1968), ko je tudi ponovno začel nastopati; bolj country obarvan album Nashville Skyline (1969) ter Self Portrait (1970). Po letih uspešnega glasbenega ustvarjanja je Dylan leta 1971 izdal tudi svojo prvo knjigo, zbirko proze in pesmi z naslovom Tarantula.
V sedemdesetih se je glasbenik preizkusil tudi kot igralec, saj je zaigral v filmu Pat Garrett and Billy the Kid (1973), za katerega je ustvaril tudi soundtrack, ki je bil kljub neuspehu filma velik hit. Na njem je tudi ena njegovih najbolj znanih in največkrat prirejenih pesmi Knockin' on Heaven's Door. Kar le malo ljudi ve, je to, da Dylan poleg ustvarjanja glasbe in pisanja tudi zelo rad riše in slika. Sam je pogosto ustvarjal tudi naslovnice svojih albumov, objavil je že šest knjig s svojimi risbami in slikami ter razstavljal v kar nekaj znanih galerijah po svetu.
Ločitev mu je dala navdih za nove hite
Od vseh Dylanovih ljubezni so bile zanj usodne tri, dve od teh sta zaznamovali tudi njegovo glasbeno ustvarjanje. Ena od teh je bila Joan Baez, s katero sta se spoznala in zaljubila, ko sta bila oba še na začetku svoje glasbene poti. Glasbenika sta veliko nastopala in ustvarjala skupaj ter drug drugemu utrla pot med zvezde. Njune poti so se po dveh letih razšle, pevec pa je kasneje našel srečo v objemu Sare Lowndes, s katero sta se leta 1965 poročila in imela skupaj štiri otroke – Jesseja, Anno, Samuela in Jakoba; Bob pa je posvojil tudi Sarino hčerko Mario iz prejšnjega razmerja. Mnogi menijo, da je bila prav Sara inspiracija za številne Dylanove pesmi, kot sta Sara in Sad Eyed Lady of the Lowlands. Žal njuna ljubezen ni obstala, saj sta se v sedemdesetih letih razšla, leta 1977 pa dokončno ločila. Glasbenika je to zelo prizadelo, a tudi spodbudilo k pisanju novih pesmi, ki jih je zbral na Albumu Blood on the Tracks (1975), za katerega mnogi menijo, da je eden njegovih najboljših.
Dylan se je leta 1986 ponovno poročil, in sicer z back vokalistko Carolyn Dennis, s katero imata hčerko Desiree Gabrielle. Žal se je tudi ta zakon leta 1992 končal z ločitvijo.
Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade
Bob Dylan kroji svetovno glasbeno sceno že kar petdeset let in je tako eden najvplivnejših ameriških glasbenikov in tekstopiscev dvajsetega stoletja ter tudi eden najbolje prodajanih umetnikov vseh časov, saj je prodal kar 100 milijonov plošč. Za svoje delo je prejel tudi številne nagrade, med drugim enajst grammyjev, zlati globus in tudi oskarja. Ameriški predsednik Barack Obama mu je podelil tudi nagrado Presidential Medal of Freedom – nagrado, ki se podeljuje posameznikom, zaslužnim za prispevek k varnosti ali državnim interesom ZDA, svetovnemu miru, kulturnim ali drugim pomembnim javnim ali zasebnim prizadevanjem.
Letos oktobra je Dylan končno prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, za katero je bil že večkrat nominiran (prvič že leta 1997). Nagrado je prejel zato, ker je, kot se je izrazila stalna sekretarka Akademije Sara Danius, "ustvaril nov način poetičnega izražanja znotraj ameriške pesniške tradicije". Čeprav gre za prestižno nagrado, ki bi si jo želel osvojiti marsikdo, glasbenika očitno ni preveč vznemirilo dejstvo, da je njen dobitnik, saj se na klice in sporočila Akademije nekaj dni sploh ni odzival. Šele pred dnevi je na svoji spletni strani vseeno navedel, da je Nobelov nagrajenec za literaturo. Še vedno pa ni jasno, ali se bo 10. novembra udeležil podelitve nagrad in zabave v ta namen, ki bosta potekali v Stockholmu.
Tekst: Tina Ambrožič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
