Ljudje s širokim pasom in normalnim indeksom telesne mase so bolj podvrženi boleznim srca kot ljudje s prekomerno telesno težo, je pokazala študija, ki so jo v petek predstavili na mednarodnem kongresu Evropskega združenja za preventivno kardiologijo EuroPrevent 2018 v ljubljanskem Cankarjevem domu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V študiji strokovnjaki ugotavljajo, da porazdelitev maščobe vpliva na nevarnost bolezni srca v enaki meri kot debelost.
Boleznim srca naj bi bili bolj podvrženi tisti, pri katerih je širina bokov manjša od širina pasu.
"Trenutne smernice ne svetujejo merjenja debelosti pri tistih z normalno težo, saj naj ti ne bi bili podvrženi nevarnosti za bolezni srca," je dejal vodja študije Jose Medina-Inojosa s klinike v ameriški Minnesoti, ki je prepričan, da so ugotovili večjo nevarnost za tiste z normalno težo, kot je veljalo doslej.
V študiji je sodelovalo 1692 prebivalcev Minnesote, pri katerih so med letoma 1997 in 2000 izmerili višino, težo in razmerje med obsegom bokov in pasu. Do leta 2016 so znanstveniki pri njih spremljali pojav bolezni srca, kot sta srčni infarkt in kap.
Ugotovili so, da je bila nevarnost bolezni srca pri prebivalcih z normalno težo in večjo koncentracijo maščobe okoli pasu dvakrat večja kot pri tistih, ki imajo postavo v obliki hruške, med katerimi so bili tudi tisti s prekomerno telesno težo.
Prekomerno telesno težo določa indeks telesne mase (ITM), ki temelji na razmerju med višino in težo. Na podlagi indeksa ljudi lahko razdelimo na tiste z nizko oz. visoko stopnjo ogroženosti za razvoj bolezni srca, visokega krvnega pritiska, sladkorne bolezni tipa 2 ali določenih vrst raka.
Novi rezultati kažejo na dejstvo, da ljudje kljub nizkemu ITM niso avtomatično uvrščeni v skupino ljudi z nizko stopnjo ogroženosti za razvoj bolezni srca. "Če je obseg pasu zaradi maščobe večji od obsega bokov, obiščite zdravnika, ki bo ocenil vašo srčno-žilno zdravje in razporeditev maščobe," je dejal Medina-Inojosa.
Združenje kardiologov Slovenije je od četrtka do sobote v Ljubljani gostilo mednarodni kongres EuroPrevent 2018. Na osmih simpozijih je sodelovalo več kot 1300 strokovnjakov iz okoli 40 držav.
Na kongresu so med drugim predstavili novosti glede vloge maščob, sladkorjev in soli v razvoju srčno-žilnih bolezni ter napredek pri določanju ogroženosti posameznika za razvoj srčno-žilnih bolezni s pomočjo genetike in psihosocialnih dejavnikov.
Srčno-žilne bolezni so eden največjih javnozdravstvenih bremen. Kljub znatnemu upadu v zadnjih desetletjih še naprej ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
