Boža Jemc: »Vedno sledite občutku«

Boža, Božena, vsekakor ženska, ki nam je bila v teh burnih časih dana od Boga, me je čakala v vrtni hišici; iz rustikalnega čajnika se je kadil dišeč zeliščni čaj, njena kužka pa sta me, vsak v svojem slogu – eden glasno in drugi radovedno – pozdravljala, dokler ju njuna 'mama' ni ustavila.

Mir njene prisotnosti in pomirjujoč glas sta umirila moje misli in mi našpičila ušesa, ko mi je začela pripovedovati o zodiaku, bitjih in antibitjih. O tem, da me moje znamenje opredeljuje z označbami, ki sem jih preprosto prevzela ... O tem, da eterična olja ne le dišijo, temveč nam s svojim bitjem resnično želijo pomagati ...

Njena zadnja odkrivanja širjav ji pomaga razkrivati Thomas von Rottenburg, medtem pa se še vedno mojstri v tehniki TRE. Boža se nenehno uči, odkriva sebe, svet, kozmos pri najboljših učiteljih. Tako nenehno širi svoja znanja in spoznanja, ki jih nesebično, s popolno predanostjo in ljubeznijo, podarja z masažo.

Nikoli ni mislila, da bo masirala.

»Doma so se ukvarjali z gradbeništvom in samoumevno je bilo, da bom tudi jaz pomagala pri domači obrti. Pa vendarle sem iz dela, ki mi je zagotavljal občutek varnosti pa tudi določeno zadovoljstvo, izstopila. Alternativa in mistika sta me ves čas zanimali. Pri 12 letih so me prevzele rastline. Prebirala sem knjige, ki jih imam še danes, in sem delala po njih. Najprej sem pomagala sami sebi: moja menstruacija je bila na začetku grozno močna, boleča; s čajem iz hribje rese, koprive in rmana se je to umirilo. Rožice me spremljajo še danes,« pravi Boža, jaz pa pokimam, ko se ozrem okoli hiše, obdane s cvetjem.

»Nadaljevalo se je z zaznavanjem ljudi. Kot najstnici se mi je zelo hitro spremenilo razpoloženje, ko se je kdo priključil družbi; spraševala sem se, ali je kaj narobe z mano. Ko je bila hčerka stara dve leti in so se ji ponavljali bronhitisi, pa sem šla k bioenergetičarki. Ko je začela delati s hčerko, mi je postalo vroče in takoj so mi začele teči solze; bioenergetičarka mi je rekla, da sem močan medij. In začelo me je zanimati: šla sem na tečaj radiostezije, nato sem se vpisala na šolo bioenergije. Sledila je masaža. Ko sem dokončevala učenje bioenergetike, sem šla k indijanskemu šamanu. Sredi noči me je zbudil zvok piščali. Popolnoma sem bila budna; gledala sem, od kod zvok; sem pustila prižgan radio? Ne. Še vedno sem slišala piščal; prislonila sem uho na steno, ki je mejila na sosede; tudi od tam ni bilo zvoka. Sledilo je spoznanje in močno sporočilo: Pojdi se učit masaže. Do takrat mi na kraj pameti ni padlo, da bi masirala. Učila sem se na srednji medicinski šoli v Celju in potem še v Dobrni; čeprav mi je učiteljica bioenergije rekla, da sem preveč senzibilna in me bo pilo; v šoli pa, da imam majhne roke ... To so bile močne prelomnice. Mislim, da zame ne bi bilo dobro, če ne bi šla po poti, po kateri me je peljalo življenje.«

Vedno sledi občutku

»Vedno poskušam slediti občutku; začutim impulz, kam moram iti. Je tako močan, da me vodi. Na začetku sem šla na več stvari, tudi takšnih, ki niso bile tako pomembne zame; a vseeno sem dobila od vsake nekaj, poskušala izčrpati del znanja; morda tudi videla, da to ni moja pot, in vzela samo delček.«

Iz več vrst masaž je nastala masaža, ki ima osnovo v kitajski masaži tuina, veliko dela z Bownovimi potezami, če začuti, da bi bilo za klienta dobro, doda še kakšno potezo refleksne, tajske, ajurvedske, havajske masaže ter vključi še znanja, ki jih je pridobila v vseh letih svoje poti; deluje glede na to, kaj tisti trenutek potrebuje njena stranka, naj gre za nasvet o prehrani ali poseben masažno-terapevtski prijem.

Pred dvema urama še 'heksenšus', zdaj pa pleše flamenko!

»Včasih se mi res zdi, da Boža dela čudeže. Zjutraj sem se zbudila z vneto mišico, bolečina se je čez dan stopnjevala, glave nisem mogla obrniti, zvečer pa me je čakala delavnica flamenka s priznano učiteljico, kjer med drugim zelo temperamentno obračamo glavo ... Božo sem prosila, ali mi lahko pomaga, in po nekaj Bownovih potezah sem se že peljala na delavnico ...« mi je povedala ena od rednih Božinih strank ter dodala:

»Ko se je že nekaj let urila v TRE, mi ga je pokazala. Nisem vedela, da je v mojem telesu zapisane toliko bolečine. Solze so se mi ulile in kar nisem mogla nehati jokati. Boža me je pustila v mojem miru in skuhala čaj, ob katerem sva se potem pogovorili. Naučila pa sem se še nečesa: da ne znam poslušati svojega telesa. Še preden sem pri TRE začutila slabost, me je Boža že spraševala, ali mi je slabo. Saj sploh nisem poznala svojega telesa, njegovih odzivov! Dokler nisem začela s to tehniko, sem bila do sebe nasilnejša od buldožerja, pa se tega sploh nisem zavedala, saj sem bila vzgojena, da sem močna, ne pa 'reva'.«

Tresenje za svobodo

• »TRE je tehnika nevrogenega tresenja, ki nam na čustvenem nivoju odstrani posledice po stresu ali dolgotrajnem stresu, torej travmah,« mi je razložila Boža. »Klienta naučim, kako se ta tehnika izvaja, potem jo izvaja sam. Telo s TRE postane bolj gibljivo, lahkotnejše, zmanjšajo se bolečine, psihofizično stanje se izboljša; spanje je bolj kakovostno, imamo več energije, na čustvenem nivoju smo bolj sproščeni, manj se bojimo; počasi nas pelje do našega bistva – postanemo svobodnejši. Ta svoboda nam bo vedno bolj kratena, ker se za ceno udobja vedno bolj prodajamo. Zato je tu potrebna svobodna volja – da se upreš, da vklopiš zdrav razum, namero, kmečko pamet in ne verjameš vsemu, kar vidiš na televiziji in bereš v medijih.«

Ko smo jezni ... poiščimo bolečino

Ko sem na primer jezna na nekoga, kaj lahko naredim?

»Najprej se morate zavedati, da je vaše življenje vaša kreacija, in v začetnih okoliščinah je zelo težko sprejeti to, da ste v bistvu jezni nase. Če vas na primer prevara partner, vas boli, ste jezni, potem žalostni ... Za vsako jezo je žalost. Najpomembneje je, da se zavedate, da je bolečino v vas izzvalo partnerjevo dejanje. Potem si iskreno zastavite različna vprašanja in gledate na situacijo z različnih zornih kotov. Nato bolečino vzamete kot darilo, ki vam lahko pomaga stopiti naprej k svobodi.«

Kaj pa bi si naredili, če bi v tem primeru vzeli antidepresive?

»Ko so potrebni, so potrebni – to presodita skupaj z zdravnikom –, a menim, da zaprejo rast; pomagajo vam na prvem nivoju, a nekako otopite, odvzamete si možnost razmišljanja, zakaj je ta jeza v vas. Bachove esence pa gredo globlje – delujejo tako, kot vibrirajo naše celice. Če se napolnite z energijo svetlobe, postanete bolj mirni, suvereni, zavedate se svoje dragocenosti in se vas dejanje, ki je nasprotno vašemu mirnemu stanju, ne dotakne. Vendar brez trdega dela, brez močne želje po spremembi, brez pogleda na situacijo z drugega zornega kota ne gre. Le tako postanemo svobodni. A brez ljubezni ni ničesar; katerokoli tehniko delate; če ne vložite vanjo ljubezni, je samo tehnika.«

Če torej vadim jogo samo zato, ker menim, da je to dobro za moj hrbet ...

»Boste dobili samo dobrobit za svoj hrbet.«

Če bom prišla k vam na masažo, ker sem dobila kupon ...

»Boste dobili samo dobro masažo. Če je človek malo bolj odprt, bo dobil še nekaj na energetskem nivoju. Pri človeku, ki je bolj odprt, ki hoče več, pa običajno pride do uvidov – mojih ali klientovih, kar je tisti hip pomembno zanj. Neki dogodek, bolečina, spomin pride na površje in ti potem da vedeti, kje si zataknjen. Včasih pred masažo uporabim Bachove esence, ki prav tako pokažejo, kje smo tisti hip zataknjeni, kje smo pretrgali duhovno vez z višjim jazom ali s svojo srčiko. Potem pa je vedno naša izbira, da pogledamo drugače, kot smo navajeni. Problem rešiš, če greš vanj.«

Kako lahko toliko občutite in daste na masažah?

»Že davno sem začutila, da je treba fizično masažo podkrepiti z duhovnim zdravljenjem. Tu pridejo zelo na pomoč bitja zodiaka, eteričnih olj in Bachove esence. Potem je mišica res fizično vgnetena, narejena je manipulacija, in ko začutiš, kako joka, koliko bolečine je v njej, se vprašaš, od kod ta bolečina izvira, da dobiš podporo še na čustvenem področju. A tehnika je tehnika, znanje je znanje, dodatno vrednost pa dajo sočutje, ljubezen, spoštljiv odnos. Ljudje so včasih malo zbegani, ko pride do trka s samim sabo, ko občutijo to ljubezen; tega čustva ljudje sploh ne znajo tako začutiti.« 

KAKO SI LAHKO POMAGAMO SAMI?

Jutranja in večerna srebrno-zlata prha

• »Veliko bomo naredili že z nekajminutnima jutranjo in večerno meditacijo. Takoj ko odpremo oči, se usmerimo na dobrobit dneva z usmerjenostjo na telo. Najlažje se je usmeriti na telo, ker ga začutiš, drugače nas že odnese v neko zgodbo: kaj se je zgodilo, kaj nas čaka ... Nato vklopimo zlato-srebrn tuš in zasijemo od znotraj navzven. Če zmoremo, se osredotočimo še na to, da nam vsaka celica utripa hvaležnost, ljubezen, ki jo čutimo do svojega telesa. Zahvalimo se svojemu telesu, svoji duši. Zvečer pa je zahvala za dan; spet se osredotočimo na telo, se umirimo.«

Afirmacije, s katerimi vibriramo

• Ponavljanje afirmacij ne pomaga, nismo roboti. Treba je iti globlje v afirmacijo, jo začutiti, se z njo res povezati, začutiti impulz vsake besede. Če je prava, če je to tvoja afirmacija, pride v hipu, ko jo izrečeš, do navala čustev, solze zalijejo oči. Takrat veš, da je to pravi stavek zate, to je tisti močan naboj v srcu. Ta stavek si je potem pametno zapomniti, si ga zapisati, nanj večkrat pomeditirati, saj ni dovolj izreči ga samo enkrat ali takoj preiti na drugega; tako le pademo nazaj. Je le treba malo delati na tem. In ko se to zgodi, verjamem, da to vpliva na večjo širino. To so majhne iniciacije, mala razsvetljenja, in ta impulz se prenaša tudi na okolico.

Besedilo: Petra Arula
Foto: aleksandra saša prelesnik

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču