Ko so takrat pri Öko-Testu pogledali na Lushovo spletno stran se v sestavinah ni nič spremenilo.
Tudi če želite pri Lushu kupiti le kopalno kroglico, hitro dobite občutek, da ste kupili nekaj, s čimer ne obremenjujeta dodatno okolja, ker niste kupili izdelka v nepotrebni embalaži. Spletna stran britanske kultne znamke je natrpana s pozivi in načeli: zmanjševanje odpadkov, varčevanje z energijo, družbena angažiranost, pravična trgovina in etično življenje.
Podjetje želi vse to živeti tudi samo; ročno izdelani izdelki naj bi bili po lastnih navedbah 100 % brez testiranja na živalih in brez palminega olja ter vegetarijanski. Vse lepo in prav, a nekaterim strankam je toliko “aktivizma” preprosto preveč.
O okusu in vonju se seveda lahko prepiramo … Neizpodbitno pa je, da tudi tu zeva vrzel med ambicijo in resničnostjo: vijolični šampon Lush Daddy-O naj bi bil »poln izvlečka vijolice in svežega limoninega soka«. To res vsebuje, a Öko-Test veganske kozmetike iz letopisa 2017 je pokazal tudi: izoevgenol, problematične parabene, anilin in tenzide na osnovi PEG – in zato dodelil oceno »nezadostno«. Ko so pri Öko-Testu tri leta kasneje pogledali na Lushovo spletno stran se v sestavinah ni nič spremenilo. Öko-Test sklep: pri “notranjih vrednotah” svojih izdelkov bi Lush lahko pokazal nekoliko več angažiranosti.
