Razprava ob predstavitvi drugega dela knjige Slovenija in Pika! je pokazala, da imajo akterji iz časa osamosvojitve različne poglede na to, kaj se je dogajalo z nekdanjo družbeno lastnino. Tedanji direktor VIS Miha Brejc je prepričan, da je lep del družbenega premoženja nezakonito izpuhtel v tujino, tedanji guverner France Arhar pa v to dvomi.
Kot je na predstavitvi knjige dejal takratni direktor Varnostno informativne službe (VIS) Brejc, med osamosvajanjem ni bilo veliko časa, da bi se ukvarjali z vprašanjem družbene lastnine, saj so morali pozornost posvečati varnostnim in drugim vprašanjem, se je pa to vprašanje odprlo po sami osamosvojitvi.
Kot je dejal, so na mizo, ne da bi se kaj dosti trudili, hitro dobili veliko sumov kraje družbenega premoženja - konkretno so zaznali 600 primerov, ki so jih nato predali kriminalistom. Po njegovih besedah je kraja večinoma potekala tako, da so v nekem podjetju nenadoma nastopile finančne težave, podjetje je šlo v stečaj, nato pa ga je poceni, tudi za en tolar, odkupil direktor in nadaljeval s proizvodnjo.
Še pred tem je bil po besedah Brejca v veliko primerih denar podjetja prenesen na račune podjetij v tujini, vsaj v dveh primerih pa po njihovih ugotovitvah tudi na zasebne račune. Po mnenju Brejca naj bi se nenadzorovani prenosi denarja v tujino dogajali tudi v takratnih velikih sistemih, med drugim bi bilo po njegovem zanimivo raziskati zgodovino Gorenja, Petrola in drugih.
Takratni guverner Banke Slovenije Arhar dopušča možnost, da je pri ravnanju z družbenim premoženjem prihajalo do določenih anomalij, dvomi pa, da bi bil to obširen pojav. Kot je dejal, so imela takrat slovenska podjetja v tujini res okoli 360 podjetij, ki pa so predvsem pomagala, da je lahko slovensko gospodarstvo delovalo naprej.
Povedal je še, da so se takrat ukvarjali predvsem z vprašanji, kako preživeti, kako zagotoviti stabilno valuto ter s tem, kako se bo tujina odzvala na razglasitev finančne samostojnosti. Beograjska zvezna banka je namreč tuje banke pozivala k blokadi slovenskih bank.
Tudi Pavel Gantar, takratni vidni član Zveze socialistične mladine Slovenije - Liberalne Stranke, ne dvomi, da je ob osamosvojitvi prišlo do določenih malverzacij z družbeno lastnino, saj je v človeški naravi, da skuša v takšnih razmerah vsakdo reševati svoj položaj. "Odklanjam pa to, da bi zgodovino Slovenije in njeno preobrazbo v demokratični sistem pretežno tolmačili skozi optiko vzporedne države in tega, da so vsi kradli. Če bi bilo vse to res, bi danes živeli precej slabše, kot živimo," je dejal.
Knjiga Slovenija in Pika!, ki jo je izdala Cankarjeva založba, je delo avtorjev Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica.
Prvi del knjige, prvič predstavljen junija 2016, je prinesel intervjuje s 24 pomembnimi akterji slovenske osamosvojitve, tokratni, drugi del pa prinaša še 14 novih intervjujev, med njimi tudi z Brejcem, Arharjem in Gantarjem. Po besedah urednika knjige Tineta Logarja gre za tipičen projekt, ki bo pridobival na vrednosti, bolj kot se bo odmikal čas. Prinaša namreč poglede in pričevanja ljudi, ki so bili neposredno udeleženi v takratnih dogodkih.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
