Brez dlake na jeziku Rujane Jeger je ena tistih knjig o psih in ljudeh, ki jih bere tudi Desa Muck!

In knjiga Rujane Jeger, ki se je do svojega sedmega leta starosti panična bala psov, potem pa je svoj strah premagala, ko so v njeno življenje prišli: Mark, Poli, Kiki, Charlie, Chili, Liza, Joy in Pixie, je prav zares takšna, kot zanjo pravi Desa.

Knjiga 'Brez dlake na jeziku' se požvižga na politično korektnost, ko gre za ljubezen do psov, ljudem pa zna povedati svoje brez vsake dlake na jeziku, saj je avtorica tudi sicer vajena reči bobu bob. Naj povedano kar takoj ponazorimo z enim sočnejših odlomkov iz knjige, ki smo jo pred dnevi imeli priložnost tudi prelistati.

V življenju ne moreš imeti vsega!

Začenjamo z Rujaninim bentenjem nad tistimi moškimi lastniki psov, ki zaradi (verjetno lastnih podzavestnih stisk) nočejo kastrirati svojih ljubljenčkov, a so ob tem hkrati strašno pametni glede lastnikov psičk, ki tem (še) niso odstranili jajčnikov in maternice.

Takole pravi ...

»Hinavci. Kastracija samčkov je dosti manj zahteven poseg in mogoči stranski učinki dosti manjši kot pri psicah. Ko smo že pri hinavcih, priznam, da sem predlagala odstranitev Susjedovih jajc, ker je začel bežati za psicami in se je težko uveljaviti kot absolutna avtoriteta pri psu, ki ga vidite samo uro ali dve na dan. Poleg tega je bil večinoma na dvorišču, saj je dolgodlak in mu je v hiši stalno vroče, začel je zavijati za psicami, uničevati in se na splošno vesti kot zaporniki iz filma Ko jagenjčki obmolknejo v sceni, ko Jodie Foster pride prvič na razgovor s Hannibalom Lectorjem in stopa po hodniku, polnem celic s psihopati. Ne nazadnje, glede na to, da imam dve nesterilizirani psici, ga ne bi mogla sprehajati skupaj z njima, nimam pa toliko prostega časa, da bi se posvetila dodatnim sprehodom tujega psa. Kakor koli že, mislim, da mu je bolje brez jajc in z vsakodnevnimi sprehodi z ekipo. V življenju ne moreš imeti vsega.«

Knjiga Brez dlake na jeziku je osebno in zelo avtobiografsko delo Rujane Jeger, kar pomeni, da v glavnem govori o avtorici in njenih psih. Poleg številnih uporabnih napotkov, zaradi česar jo založniki vendarle uvrščajo med priročnike, knjigo odlikujeta predvsem živa opisnost in življenjskost.

Avtorica, ki svojo knjigo prične s stavkom »Nekoč davno, ko sem bila še čisto, čisto majhna, sem se bala psov«, je s svojimi bralci povsem jasna. Ta knjiga enostavno ni nekakšna leposlovna knjiga, za kar so bralci avtorici po večini tudi nadvse hvaležni.

Zaradi ljudi, ki ne vedo, kaj naj s kužki!

In kaj počne Rujana Jeger, ko ne piše ali bere?

Potepa se s svojimi psi po parkih Zagreba, kjer živi z možem in ki mu zaenkrat še uspeva preprečevati, da bi njuno hišo ne spremenila v živalski vrt. Prav slednje je bil tudi eden od razlogov, zakaj se je pisanja te knjige sploh lotila. Namreč, težko bi (pa tudi mož ji tega ne bi dovolil) k sebi domov odpeljala vse tiste kužke, katerih lastniki ne vedo, kaj bi z njimi.

Ali povedano drugače: njena odločitev, da se spravi pisati knjigo, je dozorela nekega sončnega jutra, ko je stopila pred hišo s svojo zdaj že pokojno 18 let staro psičko pasme Parson Russell terier in naletela na starejša zakonca s 17 let mlajšim kužkom iste pasme. Pa so izmenjali naslednjih nekaj besed ...

»Oh, kako je pa vaš miren – naš je neznosen, komaj čakava, da se malo umiri. Povejte, kdaj se je vaš umiril?«

»Tale? Kaj naj vam rečem ... S 16-imi ...«

»16-imi kaj? Meseci?«

»Ne, leti.« Moja Chili je res ustrezala svojemu imenu – umirila se je šele, ko je popolnoma oglušela in delno oslepela.

»Aha.« Spogledala sta se. Zakonca sta bila namreč videti, kot da ju bo pes spravil v grob – ne samo s svojim obnašanjem, ampak dobesedno. Bila sta stara čez sedemdeset, terierji pa z lahkoto dočakajo 15 let!

Ko je Rujana Jeger po tem srečanju prišla domov, je prav resno razmišljala, da bi kužka starejšega para odkupila, a potem kmalu ugotovila, da bi to morala narediti tudi z vsemi drugimi psi, katerih lastniki ne vedo, kaj počnejo.

Zato je raje sedla in začela pisati to knjigo.

Si res želite psa? Lepo. Vendar ...

V tej res zabavni, poljudni in berljivi knjigi - v kateri je Rujana Jeger eno celo poglavje namenila tudi seksu, pa naj bo to neprimernemu pasjemu naskakovanju na ljudi ali kar vse živo, kar se v njihovi bližini znajde, pa tudi o tem, kakšne težave vse čakajo človeške pare, ko se spravijo početi 'tiste' stvari, psa pa so pred tem navadili, da spi z njima skupaj v spalnici - si boste lahko enkrat za vselej lahko prišli na jasno tudi, ali je 'imeti psa' prav zares nekaj, kar je primerno za vas (in, seveda, dotičnega psa).

Takole pravi ...

Razlog za imeti psa: Psi potrebujejo veliko gibanja, od česar imajo korist tudi lastniki.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar veliko ljudi misli, da je desetminutni sprehod na povodcu trikrat na dan gor in dol vzdolž ulice dovolj. Nikakor, je še jasna. Prav tako pozabite na psa, če si sprehod v park predstavljate tako, da boste psa tam izpustili, sami pa čvekali z drugimi obiskovalci parka.

Razlog za imeti psa: Psi so sijajni za spoznavanje novih ljudi in dober razlog, da lastnika zvlečejo v družbo.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar ne bi smeli biti statusni simbol ali modni dodatek, ki bo naslednjo sezono odvržen.

Razlog za imeti psa: Psi imajo radi pozornost ljudi in jo tudi vračajo.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar psi prinašajo tudi svoje težave: od težavnega vedenja (za katerega so največkrat krivi kar lastniki sami) do zdravstvenih težav (kar prinaša čustvene in finančne stiske).

Razlog za imeti psa: Psi pomagajo zmanjševati raven stresa in nižajo pritisk.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar med odraščanjem nekega povprečnega mladička raven vašega stresa rado tudi znatno naraste. Če je to vaš edini razlog za to, da bi si omislili psa, imejte rajo mačko in z njo skupaj predita v fotelju.

Razlog za imeti psa: Psi so primerni za čuvaja.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar zato niso primerni vsi psi, pa tudi tisti, ki morda so primerni za takšno vlogo, ne bi smeli imeti neprestano na verigah ali zaprti na dvoriščih brez vsakršnih sprehodov. To je enostavno prekruto.

Razlog za imeti psa: Ljudje potrebujejo nekoga, da jih posluša.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar ne gre pozabiti, da psi potrebujejo tudi igro in gibanje. Če ubogi pes že mora poslušati vaše litanije, mu svoje muke zaupajte med sprehodom.

Razlog za imeti psa: S psom nisi nikoli sam.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar, ko boste želeli kam odpotovati brez njega, se boste morali soočiti s cenami pasjih hotelov, poklicnih varušk ali prositi za uslugo svoje sorodnike in prijatelje.

Razlog za imeti psa: Psi so vedno dobre volje.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar, če nimajo dovolj rekreacije in gibanja, lahko postanejo nadvse destruktivni. Vedite, da že polurni sprehod na dan ohrani zdravo dušo vsakega psa.

Razlog za imeti psa: Psi ljubijo brezpogojno.

• Rujana Jeger pravi: ... vendar to ne pomeni, da je ni treba tudi vračati. Psi so velika odgovornost in njihovo ljubezen lahko poplačate le s skrbjo, nego, pravilno prehrano, igro in sprehodi.

Tako, zdaj veste!

Za več branja na dano temo vam lahko le še toplo priporočimo knjigo Brez dlake na jeziku Rujane Jeger. Pred časom so knjigo izdali pri založbi BP.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec