Eden najpogostejših razlogov, zakaj otrok ne izraža empatije in kaže obžalovanja, je ta, da še preprosto ni razvil sposobnosti, da bi to razumel in izkazal. Majhni otroci namreč potrebujejo vodenje in potrpežljiv starševski pristop pri razvijanju teh čustvenih odzivnih veščin.
Hiperaktivno, neubogljivo, moteče, kljubovalno in agresivno vedenje otrok – kar psihologi imenujejo 'eksternalizirajoča vedenja' – so najpogostejši razlog, da starši poiščejo strokovno pomoč za duševno zdravje svojih otrok.
Čeprav je povsem normalno (in celo zdravo), da se otroci občasno neprimerno vedejo, postane to problematično, ko takšno vedenje traja dalj časa ali se slabša.
Otroci in mladostniki z motnjo vedenja
Ena izmed kliničnih oblik takšnega vedenja se imenuje motnja vedenja (conduct disorder). Zanjo je značilen vztrajen vzorec vedenja, ki krši osnovne pravice drugih in starosti primerne družbene norme.
Pogosti primeri vedenja pri otrocih z motnjo vedenja vključujejo:
- agresijo do ljudi ali živali,
- uničevanje premoženja,
- laganje, goljufanje ali kraja
- ter resne kršitve starševskih in družbenih pravil.
Prevalenca otrok z motnjo vedenje v populaciji je 3 do 8 %, znake razvijajoče se motnje pa je mogoče zaznati tudi že pred 10. letom starosti.
Raziskovalci niso prepričani, kaj natančno povzroča vedenjsko motnjo, vendar menijo, da gre za kompleksno kombinacijo genetskih/bioloških in okoljskih dejavnikov.
To niso zgolj pobalinski otroci
V spodnjem videu, ki žal ni slovensko podnaslovljen, je mogoče nazorno vdeti razliko med običajnimi otroci, ki se občasno vedejo pobalinsko, kar je povsem normalen del odraščanja, in otroci z motnjo vedenja.
Okno, ki ga razbije nogometna žoga, izmaknjene slaščice iz skritega predala, ali uporaba profanih besed, s katerimi mladež morda zgolj testira meje svojega okolja, hkrati pa deluje povezovalno z vrstniško subkulturo, so vse kaj drugega kot destruktivno, celo kruto vedenje otrok z motnjo vedenja.
V nadaljevanju pa še resnični primer deklice z motnjo vedenja.
12-letna deklica N.V.
"N.V. je bila pri 6 mesecih posvojena. Danes je stara 12 let in živi z mamo in očetom v Tirani. Mama jo je napotila na pregled, ker noče hoditi v šolo, si pogosto puli obrvi, zelo hitro razjezi in ima na splošno težave z obvladovanjem jeze. Mama navaja približno tri epizode odvajanja blata sredi sobe kot znak jeze, uporablja besede, ki niso primerne za njeno starost, plane v jok in kriči, če se njene želje ne izpolnijo, tudi na javnih mestih. Dekle neprestano nasprotuje avtoritarnim osebam, kruto se obnaša do živali, dvakrat je vrgla svojo mačko s 5. nadstropja."
Deklici so postavili diagnozo motnjo vedenja, ki vpliva na njeno vsakodnevno delovanje. Družinska dinamika je bila zaradi starejše starosti staršev označena za težavno, dekličino vedenje med terapijo pa kot zelo zahtevno.
Terapija se je nazadnje vseeno obrestovala, dekličino vedenje pa spremenilo.
Podskupina s hladno-nečustvenimi potezami
Vsi otroci z motnjo vedenja pa se seveda ne kažejo enako.
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj tako med drugim navaja podskupino otrok z motnjo vedenja, ki izkazujejo tudi 'omejena prosocialna čustva'. Prav tem otrokom (in mladostnikom) del stroke pravi kar 'brezčutni otroci'.
Izraz se nanaša na otroke, ki kažejo pomanjkanje obžalovanja, pomanjkanje empatije (hladnost), nezanimanje za šolski ali delovni uspeh ter plitka čustva. Ta skupek vedenj imenujejo hladno-nečustvene poteze (callous-unemotional traits).
13-letni deček Tom
"S Tomom, 13-letnim dečkom v šoli za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sem se srečala na začetku svojega doktorskega raziskovanja. Bil je očarljiv in zgovoren učenec in takoj mi je prirasel k srcu. Nekega dne sem v zbornici učiteljicama omenila, kako prijeten se mi zdi. Ena se je le pomenljivo nasmehnila, druga pa je brez zadržkov dejala, da je Tom 'poosebljeni hudič'. V naslednjih mesecih sem začela opažati povsem drugačnega mladostnika. Njegovo vedenje je vključevalo nasilno ustrahovanje, brezobzirno izsiljevanje drugih fantov, poskuse zastraševanja učiteljev in popolno odsotnost obžalovanja zaradi svojih dejanj. Sčasoma mi je postalo jasno, da Tom predstavlja tipičen primer mladostnika z antisocialnim vedenjem in s hladno-nečustvenimi potezami," je svoj prvi primer otroka s čustveno-vedenjsko motnjo za PsychologyScience zapisala Essi Viding, profesorica razvojne psihopatologije na University College London.
Značilni znaki brezčutnih otrok
Značilni znaki hladno-nečustvenih potez pri otrocih:
- Ne zdi se, da bi poznali razliko med 'prav' in 'narobe'.
- Ni jim mar, koga prizadenejo, le da dobijo, kar želijo.
- Ni jim mar, če so v težavah.
- Zdijo se hladni in brezbrižni do drugih.
- Ne kažejo obžalovanja, ko storijo nekaj narobe.
- Ne želijo vlagati časa, da bi stvari opravili dobro.
- Občutki drugih so jim nepomembni.
Otroci s temi potezami so redki – morda 1–3 odstotke vseh otrok. A zdravljenje je pomembno. Če niso deležni pravočasne pomoči, so ti otroci izpostavljeni povečanemu tveganju za vseživljenjsko antisocialno vedenje.
Kakšna je prognoza?
Prognoza za motnjo vedenja je odvisna od tega, kako zgodaj se je stanje razvilo in ali je bilo zdravljeno.
Zgodnji pojav stanja (pred 10. letom starosti) je povezan s slabšo prognozo in je močno povezan z znatnim upadom šolskega uspeha.
Običajno se moteče vedenje v zgodnji odraslosti ustavi, vendar se v približno tretjini primerov nadaljuje. Mnogi od teh primerov nato v odraslosti izpolnjujejo merila za antisocialno osebnostno motnjo.
Preberite si tudi:
