Na naše uredništvo smo prejeli naslednje vprašanje: "Ali je ročno in doma napisana oporoka upoštevana na sodišču? Ali je bolje, da je oporoka napisana na računalnik in zgolj ročno podpisana?"
Odgovor smo poiskali pri pravni svetovalki Staši Horvat, univ. dipl. prav..
"Ročno in doma napisana oporoka se po Zakonu o dedovanju šteje za lastnoročno oporoko. Če jo oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše, je veljavna in tako upoštevana na sodišču, ob predpostavki, da ima oporočitelj oporočno sposobnost (kar pomeni, da je sposoben za razsojanje in da je dopolnil petnajst let starosti).
Pri oporoki, ki je bila natipkana na računalnik, pa samo oporočiteljev podpis ne bi zadoščal za veljavnost pogodbe. V tem primeru bi šlo po Zakonu o dedovanju za pisno oporoko pred pričami, pri čemer bi moral oporočitelj listino (natipkano in natisnjeno oporoko) v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpisati ter hkrati izjaviti pred njima, da je to njegova oporoka. Na oporoko se morata podpisati tudi obe priči, s pristavkom, da se podpisujeta kot oporočni priči. Priči pri tem morata biti polnoletni osebi, ki jima ni odvzeta poslovna sposobnost in ki znata brati in pisati. Priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja. Vloga prič je ta, da lahko potrdita, da je oporočitelj pred njima izjavil, da je to njegova oporoka ter jo lastnoročno podpisal in ne ta, da poznata vsebino oporoke. V kolikor bi oporoka vsebovala določila, s katerimi bi se kaj zapustilo pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb, bi bila taka določila neveljavna.
Najboljša rešitev po mojem mnenju je notarska oporoka. Ta se lahko naredi na dva načina in sicer tako, da oporoko sestavi oporočitelj sam ter jo preda v hrambo pri notarju ali pa oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja. V obeh primerih se oporoka shrani pri notarju. Gre za najbolj zanesljivo opcijo, saj notar podatke oporočitelja in podatke o oporoki posreduje na Notarsko zbornico Slovenije, ki jih vpiše v Centralni register oporok. Po smrti oporočitelja sodišče z vpogledom v register ugotovi, pri katerem notarju je oporoka shranjena in tega pozove, da pošlje oporoko na sodišče, pri katerem se vodi zapuščinski postopek. Tako ni bojazni, da bi se oporoka izgubila, uničila ali prišla v napačne roke, saj bo le-ta na varnem. Oporoko pa sicer lahko oporočitelj kadarkoli spremeni ali napiše novo."
Pravni nasvet je sestavila: Staša Horvat, univ. dipl. prav., pravna svetovalka, Pravna pisarna HK, spletna stran: www.pravnapisarna-hk.com
Potrebujete pravni nasvet?
Tudi vi potrebujete dober pravni nasvet, ki bi bil povrhu še brezplačen? V sodelovanju s Pravno pisarno HK smo odprli naslednji email za vaša vprašanja:
Ker verjamemo, da se bo v mailbox steklo veliko vaših vprašanj, pa dodajamo še, da bomo med prispelimi vprašanji družno izbrali le najbolj zanimive, na katere bomo družno poiskali dober pravni nasvet in te objavili bodisi na spletni strani Govori.se ali Cosmopolitan.si.
Vabljeni k sodelovanju!
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj