Kaj se zgodi, ko se združijo trije ustvarjalci? Trije navdušeni literarni junaki, ki poskušajo po svoje obuditi legendarnega Ivana Cankarja. Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga X Gombač in Andrej Rozman Roza so pripravili tri avtorsko drzne interpretacije Cankarjevih del v performansu Cankar v stripu, s katerim osvajajo Slovenijo.
Žiga, kako je sploh nastala ideja za upodobitev Cankarja na tovrsten način?
Ideja se je rodila ob nastajanju predelav Cankarjevih klasičnih del v stripovski jezik. Projekt Cankar v stripu je namenjen mladim, da se srečajo in spoznajo s Cankarjem, odrski nastop je primeren način, da se o vsem skupaj še dodatno in sproščeno spregovori med in pred mladimi.
Nastale so tri drzne interpretacije treh umetnikov, ki so se združile pod skupnim imenovalcem – Cankarjem. Kakšno vlogo nosi vsak od vas v tem skupnem delu?
Ja, vsak od nas je Cankarja dojel in sprejel po svoje. In o tem pripravil 15-minutni nastop. En je poetičen, en izrazito humoren, ta tretji pa je nekako pragmatičen.
Tukaj ste: Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga X Gombač in Andrej Rozman Roza. Vi trije skupaj s Cankarjem. Kako ga občinstvo doživi z vami in kako ga doživljate vi sami?
Vsi trije do Cankarja gojimo izrazito spoštovanje. O njem smo med procesom predelave stripov odkrili mnogo zanimivih informacij. Denimo to, da je bil Cankar že za časa svojega življenja čisto pravi zvezdnik. Kot takšnega, večplastnega, ga poskušamo predstaviti tudi občinstvu. Ljudje, ki so predstavo videli, so tu in tam presenečeni, malo nejeverni, večkrat se nasmejijo.
Česa vse se dotaknete v performansu in koliko vam uspe obuditi Cankarjev duh v današnjem času?
Dotaknemo se Cankarjevega življenja in njegovega dela ter odnosa do njega. Se pravi, kje in kako smo ga spoznali ter kakšen vpliv je imel na nas. Sam poudarim, da je, čeprav je ustvarjal pred stotimi leti, še vedno zelo aktualen. In da je mogoče s citiranjem njegovih del omehčati kakšno žensko srce.
Vemo, da je bil Cankar dosleden kritik stvarnosti, družbe in kulture. S svojim delom pa je pustil pečat, s katerim je zasnoval našo zgodovino. Kako ste to prenesli v občinstvu zanimivo okolje?
Z iskrenim pristopom in stanovskim spoštovanjem. To je bilo naše vodilo. Da smo bili iskreni med procesom pisanja in da smo takšni tudi med nastopi. Saj se hecamo, ampak obenem si vsekakor prizadevamo ohraniti spoštovanje, ki si ga Cankar zasluži.
V svojem knjižnem projektu ste združili tri stripovske knjige, ki ponujajo močno refleksijo tega, kako nas lahko Cankar nagovarja tukaj in zdaj. Kako vam je to uspelo?
Glavna odlika našega skupnega projekta je njegova raznolikost. Vsak izmed avtorjev se je predelave Cankarja lotil po svoje. Nastala so tri različna dela, trije stripi, ki ponujajo lep umetniški trenutek. Tudi in predvsem zaradi ilustratorjev Igorja Šinkovca, Tanje Komadija in Damijana Stepančiča, ki so prispevali zares enkratne ilustracije.
S tem, če se ne motim, ste se tudi poklonili 100-letnici smrti našega največjega pisatelja. Kakšne so vzporednice oz. aktualnosti, ki še danes z njim živijo med nami in ste jih zajeli v svoj performans?
Tako je. Aktualnosti je veliko. Tako veliko, da se zdi, kot bi Cankar svoje knjige pisal lani. Govorim o krivicah, neenakosti, odnosih, stiskah ... Edini tekst, kjer Cankar ni tako zelo aktualen, je njegova pesniška zbirka Erotika. Te teme se je lotil v rokavicah. Vsaj z zornega kota današnjih dni se zdi tako.
Kako odprto je bilo občinstvo v Lutkovnem gledališču Maribor ob vašem prihodu in na kakšne odzive ste naleteli?
Dvorana je bila polna. In to marsikaj pove o naklonjenosti Mariborčanov do Cankarja in kulture. Odzivi so bili pozitivni. Ljudje praviloma ne vedo, kaj pričakovati od gledališko stripovskega performansa. Ene navduši, druge preseneti. V Mariboru so nastopu sledili pogovor in vprašanja občinstva, na podlagi katerih se je razvila konkretna debata. Bil je lep večer.
Kam vas bo s Cankarjem še odnesla pot in kakšni so tisti višji cilji tega poslanstva?
Performans Cankar v stripu je bil na ogled 7. in 8. februarja v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zanimanja je kar precej, tako da morda na tem mestu sledi še kakšna predstava. Drugače pa nas čaka nekaj šolskih nastopov, nastopi po vsej Sloveniji, tudi na njegovi Vrhniki, kjer bomo nastopili na začetku maja.
Besedilo: Mima // Foto: Marko Pigac, Primož Predalič
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
