Cankarjeva založba je danes predstavila nadaljevanje knjige Saša Dolenca Od genov do zvezd, tokrat z naslovom Od genov do zvezd in naprej, prozni prvenec Zarje Vršič Kozjeglavka ter dve prevodni deli. Pod kratke zgodbe Membrane, membrane se podpisuje srbski pisatelj Ivan Antić, pod roman Noč živih židov pa poljski avtor Igor Ostachowicz.
Dolenčeva prva knjiga Od genov do zvezd, v kateri avtor promovira znanost oziroma znanstvene teme podaja na vsem razumljiv način, je bila zelo dobro sprejeta, je poudaril Blatnik. Prodali so več kot 2300 knjig zasebnim kupcem, kar je veliko za slovenski prostor, obenem je bila knjiga tudi darilo vsem devetošolcem, ki so uspešno zaključili projekt branja za bralno značko.
V tokratni knjigi Dolenc ponuja nov nabor iz svoje zbirke zgodb, v kateri se je, kot je povedal, skozi 20 let nabralo kar 500 zgodb. Rdeča nit večine del je znanost, ki jo želi avtor, sicer fizik in filozof, bralcem približati prek čim bolj zanimivih zgodb. Obenem hoče bralcem na posreden način odgovoriti, kaj znanost sploh je, kaj počnejo znanstveniki in zakaj je znanost pomembna za družbo. Knjiga je po avtorjevih besedah namenjena zelo širokemu krogu bralcev, odzive za prvo je prejel tako od šolarjev nižjih razredov kot upokojencev. Berejo jo tako tisti z nižjo izobrazbo, kot profesorji, je dejal Dolenc.
Prozni prvenec Zarje Vršič Kozjeglavka združuje raznovrstne zgodbe. Čeprav je njihova tematika različna, pa vse preveva temačno vzdušje. Kot je povedala avtorica, v zgodbah in likih skoraj ni avtobiografskih elementov, obenem se je trudila, da bi čimmanj pojasnjevala notranje vzgibe svojih likov, ki so dovolj zgovorni že brez opisa.
Avtor kratkih zgodb z po Blatnikovih besedah tankočutnim naslovom Membrane, membrane, je v Sloveniji živeči srbski pisatelj mlajše-srednje generacije Ivan Antić. H knjigi, ki je v Srbiji izšla leta 2016, je spremno besedo zapisal Marjan Čakarević. Zaradi konteksta so jo pustili tudi v prevodu. Prevajanje so zaupali Sonji Polanc, ki se je strinjala z Blatnikom, da je šlo za izjemno zahteven projekt. Po njenih besedah so prevajalci ob tovrstnih prevodih obenem vzhičeni in besni, kar jih vodi v spopad z besedilom. Osrednja težava je po prevajalkinih besedah iskanje oprijemališč znotraj opisov notranjih stanj likov.
Antić je povedal, da so zgodbe za knjigo nastajale v času njegovega bivanja v Sloveniji. Pisanje je predstavljajo nekakšen notranji bolj, s katerim je skušal ponovno priti v stik z materinščino.
Noč živih židov je po Blatnikovih besedah izjemno zabaven, a obenem tudi strašljiv roman o holokavstu. Dogajanje je poljski avtor Igor Ostachowicz postavil v sodobno Varšavo, postavljeno na ruševine varšavskega geta, v katero se iz podzemlja začnejo zgrinjati živi mrliči. Roman, ki ga je prevedla Jana Unuk, prinaša trpko komedijo o nacizmu, Judih in travmi, in je prvi poskus komične obravnave holokavsta v poljski književnosti.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču