Poletje je čas za druženje in pobege, tudi tiste malo drugačne. In prav takšnega sem si letos privoščila tudi sama.
Zgolj z nahrbtnikom na ramenih me je pot vodila iz Trsta v Rim in nato iz Rima v sredozemsko mesto na jugu Francije, znano kot mondeno letovišče slavnih, razvajenih in bogatih turistov – Nico. V skladu s slovesom mesta, imenovanega tudi Nice la Belle (Nissa la Bella in Niçard), kar pomeni čudovita Nica, sem si tudi sama privoščila nekaj malo drugačnega razvajanja in se udeležila prav posebnega dogodka – srečanja z novinarji iz Evrope ob predstavitvi novega Fordovega avtomobila focus active. Glede na osrednjo tematiko dogodka sem pričakovala veliko število moških, ki se bodo navduševali ob preizkušanju novih jeklenih konjičkov, in povečini avtomobilistične izzive, a je tudi v krogu preštevilnih simpatičnih dam sledila prava avanturistična preizkušnja, in to ne le na štirih kolesih.
Ob sinje modri Azurni obali so se na plažah v žgočem, vročem poletnem soncu bohotila gola telesa, mi pa smo se podali na prvi izziv. Z avtomobilom, ki je imel že nastavljeno natančno navigacijo, smo se vozili po glavni aveniji starega mestnega središča, mimo obokanih hotelskih kompleksov, neštetih lokalnih restavracij in prišli do majhnega, a lepega zaliva, kjer smo se ohladili ne le s skokom v morje, ampak s prav posebnim vodnim doživetjem – z vožnjo s kajakom. Z izbranim partnerjem, meni je družbo delal Pavel, zgovorni Čeh, ki je mesto že poznal in mi mimogrede kot šolani zgodovinar postregel še s tisoč in eno zgodovinsko zanimivostjo Nice, smo se podali na lov za ravnotežjem, usklajenim veslanjem in slalomom med bojami. Ujela sva se presenetljivo dobro in z lahkoto premagala konkurenco.
Nazaj v dobro klimatiziran dinamičen avto s samodejnim menjalnikom in po ovinkasti cesti, kjer je odlična voznost prišla še posebej do izraza. Tu je v smrt prerano omahnila tudi monaška princesa Grace Kelly, ki še danes velja za eno največjih filmskih div vseh časov. Ustavimo se na razgledni točki, od koder se razprostira neskončen razgled na Nico, sosednje mesto Monte Carlo in številne prestižne jahte, ki so zasidrane v pristanišču. A občudovanje mi kmalu nažene tudi strah v kosti. Razlog? Naša nova naloga – plezanje. Okoli 300 metrov visoka stena nad prepadnimi stenami me je spomnila na moj strah pred višino. Že rahlo opogumljena sem nato stopila do roba, tedaj pa se je v meni prižgal rdeči alarm. Kljub tihi želji pred neznanim je prevladal strah. Ne bo šlo, zato sem raje občudovala manjšino tistih, ki so se pogumno spuščali po steni navzdol. To sem pustila za kdaj drugič. Morda ...
Po športno obarvanih adrenalinskih dogodivščinah smo se odpravili za nekaj stoletij v preteklost. No, vsaj tak je bil občutek, ko smo se nastanili v prijetnem manjšem butičnem hotelu. Starinske, rahlo temačno obarvane slike in portreti, oblazinjeni divani, starinske ure in kletke, zunaj pa majhni grajski vrtovi in okrog bazena preštevilne dišeče cvetlične grmovnice ter skriti separeji, bele golobice. Napočil je čas za koktajl na vrtu in nato trihodno vrhunsko večerjo. Poletni karpačo s solato, ki je bila sestavljena iz špinače, rožmarina, paradižnika in stročnic, ričet z bučkami, koromačem in porom, za konec pa še sladica z malinami, krhkim testom in pistacijevim mascarponejem. Da, tudi za nas vegetarijance je bilo odlično poskrbljeno. Ni čudno, da francoska kulinarika slovi kot ena najboljših na vsem svetu.
Naslednji dan se je po obilnem zajtrku z obveznimi pravimi francoskimi rogljički nadaljeval v duhu ovinkov in športa. Odpravili smo se visoko v hribe, kjer smo med vožnjo lahko preizkusili fordov dober oprijem cestišča in vožnjo po makadamu. Tu se je Fokus Activ znašel kot doma. Na vrhu vzpetine, ki se po ovinkih lahko primerja kar z našim Vršičem, nas je čakal novi izziv – električna kolesa. Čelado na glavo, očala na nos in že smo bili pripravljeni na novo preizkušnjo. Že prva vožnja s tovrstnim kolesom me je osvojila. Z navadnim kolesom nam namreč niti v sanjah ne bi uspelo prekolesariti z enega vrha hriba na drugi, eno uro oddaljeni hrib, kjer smo uživali v čudovitem razgledu na obalno mesto in sosednja hribovja. Prijetno utrujeni smo se vrnili na vstopno točko. Čakal nas je eleganten piknik v naravi s preizkušanjem novih francoskih sladkih in slanih dobrot. Za konec adrenalinske preizkušnje pa smo stopili še v čevlje Robina Hooda in se preizkusili v lokostrelstvu. Začetniška sreča je pomagala pri rezultatu.
Naš dvodnevni francoski potep se je tako končal. Nico sem tako zapustila bogatejša za nova znanja. Avtomobilistična, pri čemer me je novi Ford Fokus Active navdušil ne le skozi ženske oči s kombinacijo materialov, barv in prostornostjo, ampak tudi s številnimi funkcijami, med katerimi so prostoročno parkiranje, preglednost in vzdržljivost ter oprijem na cesti. Zgodovinska, geografsko kulinarična, saj sem videla čudovite kotičke tega obmorskega mesta, obudila nekaj zanimive zgodovine in si brbončice razvajala z gurmansko francosko hrano. Spoznala sem veliko novih in zanimivih ljudi z različnih koncev sveta, ki so naše ure popestrili s svojimi življenjskimi zgodbami. Kdo pravi, da ženske in avtomobili niso za skupaj? Tudi sprva avtomobilistična izkušnja se na koncu lahko spremeni v pravo letno aktivno avanturo. Ni kaj, kljub kratkemu potovanju mi bo Nica še dolgo ostala v spominu. Do prihodnjič.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču