Na tisoče pisanih živobarvnih pisanih rib, različnih velikosti, odsevi koral v roza, modri, zeleni, rumeni barvi, družba počasne želve, ki plava umirjeno, dokler me ne zagleda – vse to je le majhnem utrinek iz snorkanja v maldivskih morjih.
»Morski psi, ki plavajo vmes, so kot mladiči, v velikosti do kakšnega metra. Plavajo zelo hitro in niso nevarni,« mi vsakič znova povedo. »Se pa trudimo ohraniti lepote koral,« pove zelo prijazen in razgledan direktor maldivskega otoka Mahmood Shujau. Prednost tega otoka je, da takoj, ko iztopiš iz svoje hiše, se lahko po nekaj metrih že predaš občudovanju živega podmorskega sveta. Marsikateri otok ima organizirano, da te na snorkanje peljejo recimo dvakrat dnevno, tu pa lahko greš na ogled kadarkoli, in vedno imaš vse dobesedno pred svojo lastno hišo.
»Ko se potopim, najprej uživam v tišini. In potem v občudovanju premikajočih se barv. Toliko se dogaja: toliko barv, da mi nikoli ne uspe našteti vseh rib, ki jih vidim. Korale, tako različnih oblik in barv. Včasih kar obstanem na mestu in občudujem dogajanje pod vodo. Vmes me včasih nagradi obisk kakšnega električnega skata, tudi mantre so že prišle, morski psi, ko ne vem, kdo se koga bolj ustraši. Včasih zagledam še kakšno posebno ribo, ki jo mogoče uzreš enkrat in nikoli več: ena je bila nekoč kot kamen, samo oči je premikala, neke vrste škorpijonska riba, pa levje ribe (lion fish),« rada razlagam, ko me sprašujejo, kaj me tako očara, da dvakrat dnevno zginem pod vodo in opišem, da doživljam nekaj najlepšega. Ko pridem iz vode, vzamem knjigo z ribami in pogledam, kaj vse sem videla. Še vedno nisem videla vseh rin, samo določene si tudi ne želim srečati.
Nika kot edini otok z zasebnimi plažami
Vse to vsakič znova doživljam na čudovitem maldivskem otoku, ki diši po Italiji. Latnik otoka je namreč Italijan Giampierra Bellazzi, starejši gospod, ki šteje malo več kot 80 let, živi v Benetkah in se na otok vrača nekajkrat letno. Vodenje otoka je prevzela njegova hči, zgovorna in simpatična Giovanna Bellazzi, ki sicer živi v Milanu. »Nika otok je edini otok na Maldivih, ki ima privatne plaže za popolnoma vsako vilo.« Otok je majhen, na njem je le 37 vil z unikatno arhitekturo in 10 vodnih vil. Otok Nika se nahaja na severnem delu Maldivom in je z vodnim letalom od prestolnice Male oddaljen le 25 minut.
Na otoku je 140 zaposlenih in redno za zaposlene izvajajo tudi izobraževanje, pove Giovanna. Gostov lahko sprejmejo tudi 100, največ, 60 odstotkov imajo takih, ki se vračajo,« pove, ko se pogovarjala o gostih.
Težko si je zaželeti še kaj več, kot ponujajo Maldivi: sanjske plaže s palmami, peščene obale, hišice na vodi ali ob njej, neskončno urejenost, ki omogoča, da hodiš bos, lepe bare, bazene z ležalniki, nizke lučke ob drevesih, da ne omenjam izvrstne kuhinje številnih jedi in res božanskih slaščic. Tako dobro, kot imajo hrano in slaščice na tem otoku, ne jem nikjer drugje.
Čas teče prehitro
Dnevi na Maldivih tečejo prehitro. Če imaš rad morje, je dejavnosti veliko. Nekateri veliki otoki nudijo številne športe, od tenisa, celo golfa (beri manjšega kratkega golf igrišča z devetimi luknjami), surfanje, vožnjo s kajaki, obiski sosednjih vasi, domačinov, ribarjenje (kjer tudi laiki ujamemo velike ribe), vožnje na ogled sončnega zahoda itd. Vse je odvisno od tega, kaj želiš. Res pa je, da niso vsi otoki taki in niso vsi otoki lepi. Odvisno, kaj kdo želi, zato so nekateri veliki, drugi manjši, nekateri za otroke, tretji brez njih. Vendar, ko obiščeš Nika otok, je težko najti še kaj lepšega.
Andreja Jernejčič, foto: osebni arhiv