Čas je za nove vrtne dobrote: Od korenja do malinjakov

Čas je za nove vrtne dobrote: Od korenja do malinjakov (foto: shutterstock) shutterstock
Vir: Jana
26. 5. 2018

Uporabljajte prvi bob, grah, rdečo peso, korenje, repo in druge vrtnine, dokler so še mlade in sladkega okusa. Uživajte v slastnih beluših in vrtnih jagodah ter porabite še zadnje kozarce lanske marmelade in vložene zelenjave, kajti na vrtu si boste pridelali nove dobrote.

Sorte glavnega posevka korenja se razvijajo počasneje od zgodnjih sort. Semena posejte redko v 1 centimeter globoke brazde, med katerimi naj bo 15 centimetrov prostora. Sejance nato zredčite, da bodo 5 do 8 centimetrov narazen. Izberite zelo sončno mesto in dobro prekopana tla, ki zadnji čas niso bila gnojena in so brez kamenja.

Posejte buče

Za sejanje poletnih in zimskih buč na prosto bo pravi čas šele pozneje, vendar lahko že zdaj začnete vzgajati sejance. Semena posejte 2 centimetra globoko v majhne lončke ali razdelke na pladnju in jih postavite v ogrevani razmnoževalnik ali na toplo okensko polico. Rahlo jih zalivajte.

Debele korenine

Semena kolerabe in repe posejte v 1 centimeter globoke brazde na kakovostnih tleh, ki morajo biti vlažna, sicer lahko koreni postanejo trdi in skoraj lesnati. Koleraba se razvija počasneje in ima večje korene kot repa. Mlade rastline zredčite na 25 centimetrov razmika. Poberite jo jeseni. Repa se hitro razvija. Za poletni pridelek posejte zgodnje sorte, sredi poletja pa sejte za glavni posevek, ki bo dal jesenski in zimski pridelek.

Zanimiv črni koren

Nenavadna korenovka ima okus po prsti. Primerna je za kuhanje. V težjih tleh izkopljite za lopatni list globok jarek in ga zapolnite s peščeno prstjo ali vrtnim kompostom, da se bodo dolgi koreni lažje razvijali. Gredico z grabljami poravnajte v drobnozrnato površino in nanjo redko posejte semena v vrsticah, ki so 30 centimetrov narazen. Kalitev je včasih počasna. Sejance zredčite, da bodo 15 centimetrov narazen.

Listi za vse leto

Srebrnolistna in špinačna blitva sta zelo sorodni vrtnini. Pridelovanje obeh je zelo preprosto in obe imata okusne mlade liste. Vrtnini sta dobra izbira za majhne vrtove. Če boste rastline pozimi dobro zaščitili, boste lahko imeli dovolj svežih zelenih listov tudi v nekaj hladnejših mesecih. Obe vrsti blitve bosta najbolje uspevali v vsakih tleh, ki so bila izboljšana z veliko količino dobro uležanega gnoja. Blitva ima velika semena, s katerimi ni težko ravnati. Posejte jih redko v 2 centimetra globoke brazde, med katerimi je 35 do 40 centimetrov prostora. Semena previdno prekrijte in jih dobro zalijte. Srebrnolistno blitvo lahko posejete tudi v razdelke na pladnju in jo pozneje presadite na prosto. Mlade rastline med rastjo zredčite, da bodo 30 centimetrov narazen. Izpuljene rastline uporabite za pripravo solat.

Zimske zeljevke

Zdaj je čas za sejanje zimskega zelja in spomladanske cvetače, da bodo rastline že pred zimskim mrazom dovolj zrasle. Semena posejte v 1 centimeter globoke brazde na setveno gredo na vrtu. Ko mlade rastline dovolj zrastejo, jih najprej zredčite na 8 do 10 centimetrov, nato pa julija presadite na stalno gredico. Cvetače ne gojite na sveže pognojenih tleh, kjer se bodo močno razvijali predvsem listi.

Okusen radič

Do sredine poletja lahko sejete belgijski radič za siljenje in sladkorni radič. Belgijski radič dobro uspeva v revnih tleh, sladkorni pa potrebuje bolj bogata tla. Semena obeh posejte v 1 centimeter globoke brazde, ki so 30 centimetrov narazen. Sejance zredčite na 25 centimetrov. Sladkorni radič lahko posejete tudi v razdelke na pladnju in sejance presadite na prosto.

Od korenja do malinjakov

Mlada zelena

Posadite na prosto samobelilno in belušno zeleno, ki ste ju posejali februarja. Zelena bo dobro uspevala v bogatih vlažnih tleh in na zelo sončnem mestu. Samobelilne sorte je najbolje saditi v skupinah, ker so rastline 20 centimetrov narazen in druga drugi podpirajo liste. Za belušno zeleno vkopljite gnoj ali vrtni kompost v 30 centimetrov globok in 45 centimetrov širok jarek, ga po sredini zasujte in po vsej dolžini pustite približno 5 centimetrov globok žleb za zadrževanje vlage. Vanj posadite rastline v razmikih po 30 centimetrov.

Sladki komarček

Aprila posejani sladki komarček mora zdaj že imeti veliko drobno narezanih listov in je pripravljen za utrjevanje ter presaditev na prosto. Komarček potrebuje precej vlažna tla, zato vanje vkopljite veliko vrtnega komposta. Rastlinam pustite dovolj prostora za razvoj čebulasto odebeljenega stebla, zato jih posadite 30 centimetrov narazen. Dobro jih zalijte in oprezajte za polži ter lazarji. Maja je dobro posaditi brstični ohrovt in brstični brokoli, por, zimske in jedilne buče, paradižnik, jajčevce, gomoljno zeleno, zelje, bučke, krompir za glavni posevek, melone, kumare in papriko.

Dvojni pridelek

Če boste proti koncu meseca plodove kosmulj zredčili in za kuhanje obrali nekaj manjših, še nezrelih plodov, se bodo preostali zelo odebelili in bodo začeli zoreti v drugi polovici junija. Do polne zrelosti se splača gojiti le sorte namiznih kosmulj, ki so okusne tudi surove.

Od korenja do malinjakov

Čiste vrtne jagode

Ko se začnejo plodovi na vrtnih jagodah debeliti, ob rastlinah nasujte zastirko ali položite podlogo, na katero se bodo povesile težke jagode, da se ne bodo zamazale s prstjo.

Rezanje rozg

Malinjaki so krepke rastline, ki iz podzemnih delov vsako leto odženejo nove rozge (stebla). Poleti zoreče rastline hitro postanejo progaste in potem dajejo slab pridelek, včasih pa plodovi celo plesnijo. Pregosto rastoče rozge je treba redčiti in odstranjevati najšibkejše poganjke tekočega leta. Na vsaki rastlini naj ostane le 5 do 6 najkrepkejših novih rozg. Odstranite tudi vse rozge, ki poženejo iz tal zunaj vrste, sicer bo vrsta vsako leto širša.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock