Ste že slišali za ta sir?
Na Sardiniji se proizvaja casu marzu, sir poln črvov, ki je bil leta 2009 razglašen za najnevarnejši sir na svetu. Muhe skiperke, Piophila casei, odlagajo jajčeca v razpoke, ki nastanejo v siru, nato pa se izležejo črvi, ki sir spremenijo v mehak kremast sir. Casu marzu ima intenziven okus. Nekateri pravijo, da je afrodiziak. Drugi pravijo, da bi to lahko bilo nevarno za človeško zdravje, saj bi črvi lahko povzročili mikroperforacije v črevesju, vendar do zdaj noben tak primer ni povezan s sirom casu marzu, poroča CNN.
Sir je prepovedan za komercialno prodajo, vendar ga otoško prebivalstvo uživa že stoletja. "Napad črvov je čar in užitek tega sira," pravi Paolo Solinas, gastronom iz Sardinije. Nekaterim se naježi koža ob sami omembi tega sira, drugi pa v njem uživajo. "Nekateri pastirji menijo, da ta sir nudi edinstveno osebno zadovoljstvo, nekaj, kar lahko poskusi le peščica izbranih," poudarja Solinas.
Deset drugih italijanskih regij ima svojo različico sira polnega črvov, vendar medtem ko se takšni izdelki drugje štejejo za unikatne izdelke, je casu marzu bistveni del sardinijske prehranske kulture. Sir ima več različnih imen, kot so casu becciu, casu fattittu, hasu muhidu, formaggio marcio. Vsaka podregija otoka ima svoj način proizvodnje z uporabo različnih vrst mleka.
Casu Marzu se običajno proizvaja konec junija, ko se lokalno ovčje mleko začne spreminjati, ko živali vstopijo v reproduktivno obdobje in ko trava usahne zaradi poletne vročine. Casu marzu je registriran kot tradicionalni izdelek Sardinije in je zato lokalno zaščiten. Kljub temu ga je italijanska vlada od leta 1962 štela za nelegalnega zaradi zakonov, ki prepovedujejo uživanje hrane, okužene s paraziti.
Tisti, ki prodajajo sir, se lahko soočijo z visokimi kaznimi, ki segajo tudi do nekaj tisoč evrov, vendar se otočani le nasmejijo, ko jih vprašajo o prepovedi priljubljenega sira.
Preberite še: Neee, Rosvita Pesek že pokazala, kam se kmalu seli in mnogi so bili osupli, kako razkošen je njen novi ambient
Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija