V katerokoli trgovino vstopite, ena številka najpogosteje izstopa, ko gre za cene izdelkov. Devetka.
Zdi se, da ne obstaja cena, ki se ne bi končala z devetko, najpogosteje z 99, kar naj bi bil subtilen, čeprav že razkrit trik, s katerim vas prodajalec prepričuje, da je tisti en cent, ki ste ga prihranili, pomemben za vaš gospodinjski proračun. Oziroma, da je 9.99 bistveno manj kot deset.
Vendar pa je obsežna raziskava, ki sta jo izvedla profesorja Daniel Levy in Avichai Snir na podlagi let zbranih podatkov iz ameriških trgovin, pokazala, da potrošniki, ko kupujejo izdelke, katerih cena se konča z 9, ne samo da niso prihranili tega enega centa – temveč so izdelek v povprečju preplačali za 18 odstotkov v primerjavi s podobnimi izdelki z "normalnimi cenami", poroča Jutarnji list.
Analizirali so cene vsega – od sira, preko prigrizkov in sokov, juh, detergentov, do toaletnega papirja in šamponov, in zaključek je, da je, ko se cena izdelka konča na devet, po pravilu dražja od izdelkov, ki imajo ceno brez te zvijače.
Seveda, v primerih določenih živil so razlike očitne – na primer, sokovi, katerih cena se konča na devetko, so v povprečju za 43 odstotkov dražji od sokov, ki imajo ceno brez te fore na koncu, toaletni papir je dražji za 35 odstotkov, bonboni za 28 odstotkov, papirnate brisače za 23, in mila za 22,6 odstotka.
Nihče ne ve, kdaj in zakaj je bila točno uvedena ta praksa, da se cene končajo na 9, vendar je podobna taktika odkrita že v oglasih za Macy iz leta 1880, kjer so nekatere stvari stale 1.99 in so bile oglaševane kot odlična priložnost.
Raziskave danes kažejo, da so med cenami, ki se končajo z devetko, najpogostejše 9.99, sledijo 9, nato 9.95 in 4.99. Mnogi se sprašujejo, zakaj se danes sploh vztraja pri praksi takšnega izražanja cen, ko potrošniki zelo dobro vedo, da s tistim enim centom ne bodo znatno prihranili in da gre za psihološki trik, eno od pojasnil pa je, da potrošniki cene berejo od leve proti desni in ko je cena izražena kot 9.99 namesto 10, je vtis, da se dejansko prihrani cel evro, deset ali sto – namesto le enega centa.
Druga raziskava kaže, da trgovci cene zaokrožujejo na 99 v primerih, ko nekaj podražijo, da bi minimizirali udarec na potrošnike, medtem ko pri pocenitvah izdelkov uporabljajo druge trike. Dokazano je tudi, da so cene, ki se končajo na 99, običajno napihnjene z resnično najugodnejšega zneska, zato bi morali potrošniki, ko razmišljajo na primer o nakupu novega televizorja, vedno vprašati – ali je tistih 26.999 dinarjev res najugodnejše, kar lahko najdejo?
Novo na Metroplay: "Ko pripoveduje o sebi, pripoveduje o vseh nas" | Ksenija Medved