Kupci so vse bolj ogorčeni nad cenami na tržnicah.
Če so, kot se sugerira, hrvaške trgovske verige glavni generatorji visokih cen, kar so hrvaški potrošniki v petek kaznovali z bojkotom nakupa, kaj potem velja za tržnice – z ogromnimi vrstami, na primer v petek in soboto na zagrebškem Dolcu pred mesnicami, kjer kilogram telečjega vratu stane tudi dvakrat več kot uvoženega na policah trgovcev. Ali pa pred stojnicami z 'zelenjavo', kjer se te dni brokoli, blitva ali cvetača cenijo na vrtoglavih 5 evrov, špinača na 6, pisani fižol celo na 10 evrov, se sprašujejo mnogi.
Po podatkih TISUP-a (tržno-informacijskega centra Ministrstva za kmetijstvo), korenje stane od 2 do 4 evre/kg v Dubrovniku, Splitu in Zagrebu, ohrovt od 1,75 evra v Varaždinu do 3 evre/kg v Zadru, Zagrebu, Pulju in Reki, solata kristalka tudi do 6 evrov v Reki, v večini mest pa od 3,50 do 4 evre. Cvetača v Zagrebu in Varaždinu stane 5 evrov, medtem ko kilogram pisanega fižola na Hrvaškem v povprečju stane med 6 in 8 evri, tu pa tam tudi 10. Blitva stane od 4 do 6 evrov/kg, krompir od 0,85 do 2 evra/kg, čebula 2-3 evre, solatne kumarice 3-4, por 3-4 evre … Ko gre za trgovine, lahko cena pisanega fižola v razsutem stanju po odločbi vlade stane največ 1,99 evra, korenje 0,89, 5 kg krompirja v pakiranju 3,99 evra, poroča Večernji list.
Izgubljajo tržnice bitko s trgovinami?
"Na tržnico pridem samo po korenje, čebulo, zelenjavo in krompir, ker se mi zdijo tu bolj sveži. Na tržnice je treba čim prej vrniti fiskalizacijo in rigoroznejše inšpekcije. Sorodnik v Zadru je kmet in trdi, da postajajo na tržnicah vse bolj eksotična 'vrsta', večina blaga se kupuje na debelo, nekateri kupujejo cele zaboje in akcije v maloprodaji ter prodajajo na tržnici pod svoje," pravi Zagrebčanka Božica.
Ali je, na primer, cena cvetače 5 evrov na tržnicah nesramna, so bili vprašani nekateri večji hrvaški prodajalci zelenjave, tem bolj, ker se v teh dni od proizvajalcev v Neretvi sliši, kako v odkupu dobivajo 1,10 evra na kos. "Če je v trgovski verigi trikrat cenejša, ta cena vključuje tudi maržo in proizvajalno ceno, seveda je to nesramno. Kaj so na tržnici v to ceno vključili – to, da na stojnici zmrzujejo," sprašuje predsednik Skupnosti združenj hrvaških prodajalcev zelenjave Vjekoslav Budanec, in dodaja, da je na tržnicah najmanj kmetov. Tudi prekupčevalci bi morali biti obrtniki in poslovati preko računa. Proizvajalce, ki delajo za trgovske verige preko računa, stalno stiskajo, da jim dajo minimalno ceno, medtem ko prekupčevalci na stojnicah 'poberejo' kolikor hočejo, je ogorčen Budanec.
Marijo Puškarić, prodajalec zelenjave iz Kaniške Ive in naš največji proizvajalec industrijskega krompirja, čebule in česna, je bil te dni tudi na sestanku z ministrom Šušnjarom na temo širitve seznama 'zamrznjenih izdelkov z velikim številom vrst zelenjave'.
"Zakaj ljudje hodijo tja, če jih nekdo oropa? In potem pravijo, da je država kriva," pravi, poudarjajoč, da ve, kaj je proizvodnja in katere kontrole prestane, preden njegova roba konča v trgovskih verigah, katerim jo prodaja. Kar sam ne proizvede, ne kupuje na tržnicah. "Nisem nor, da bi metal denar, nihče ne bi smel, če lahko kupi ceneje," opominja. Večji kot je proizvajalec – varnejša je hrana, saj je višja raven odgovornosti. Zagotovo ima interes zmanjšati tudi uporabo pesticidov, ki veliko stanejo. A na koncu koncev vsaj 90% domnevne proizvodnje kmetov na tržnicah – kjer so kot proizvajalci/kmetje registrirani tudi trgovci, ki imajo nekaj sto kvadratnih metrov nečesa – prihaja od velikih proizvajalcev," je zaključil.