Erazem B. Pintar (kolumna): "Zdravje je verjetno ena najbolj zlorabljenih besed sodobnega časa"

8. 7. 2018 | Vir: Lady
Deli
Erazem B. Pintar (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Pred slabima dvema letoma sem v eni svojih kolumn zapisal: "Zakaj za vraga farmacevtska stroka ne prizna povezave med cepljeni in avtizmom, čeprav iz vsega sveta prihajajo podatki o tem. To, da za to ni nobenega eksplicitnega matematičnega ali znanstvenega dokaza, je pač preslabo opravičilo, če ne že čisti hipoktitični cinizem."

Ne glede na to, da se v tekstu kasneje distanciram od veleumnih internetnih strokovnjakov in jih celo obdolžim sokrivde za aktualne mnenjske zmešnjave, in ne glede na to, da znanosti ne očitam nič drugega kot nepotrebno aroganco in nesposobnost dopuščanja možnosti obstoja nekih korelacij, če teh ne znajo analitično pojasniti, od takrat v valovih dobivam maile, v katerih me ljudje vabijo, naj se priključim njihovim proticepitvenim gibanjem.

Zanimivo je, da so najbolj glasni kritiki znanosti ljudje, ki so se s težavo privlekli skozi osnovnošolsko matematiko in fiziko. No, sodeč po mailih, jim tudi funkcionalna pismenost povzroča precejšne težave. Ne eno ne drugo pa dandanes ni ovira, da ne bi kompetentno pametoval na internetnih forumih, ščuval ljudi in blatil znanost na vsakem koraku. Kot da znanost tega, s pomočjo zgoraj omenjene arogance, ne zna početi dovolj že sama.

Če zanemarim dejstvo, da kolumna mora biti vsaj malo provokativna, da so stvari, za ceno humorja, ponavadi poenostavljene in da sta dramatiziranje ter črno-belo prikazovanje njena obvezna sopotnika, lahko povem sledeče. Najbrž so cepljenja in cepiva kot koncept eno večjih, če ne največje odkritje znanosti na področju medicine. Odkritje, ki je rešilo nešteto življenj, tako odraslih kot otrok.

Naše pridržano zaupanje in omejena skepsa do medicinske znanosti sta sicer na mestu. Sploh na področjih, kjer so zadaj posli, vredni na desetine milijard. Tako namreč kažemo, da nam ni vseeno in spodbujamo znanstvenike, da stvari res dodobra stestirajo, preden jih vbrizgujejo v naše otroke.

Nekaj povsem drugega pa je šarlatansko a priori zavračanje konceptov, ki so se neštetokrat izkazali ne le za dobre, temveč za nepogrešljive. Tako so populistični vsevedni vrači, nasprotovanju zgodovine navkljub, ustvarili vtis, da je v srednjem veku vsak doživel stotico, otroci pa so bili zdravi kot dren. Dandanes se smatra, da so vsakega otroka, ki ni stoodstotno zdrav, zašuštrali že v porodnišnici. No, z malo sicer že mejnega cinizma to celo drži. Cela vrsta teh otrok bi brez pomoči znanosti umrla že pred rojstvom ali ob tem.

Kako utišati vsevede šarlatane, hkrati pa znanost naučiti, da smo na področju matematike, fizike, biologije in kemije še vedno le nebogljeni dojenčki v objemu širnega vesolja, vesolja, v katerem vlada nešteto simbioz in korelacij, za katere se nam še dolgo ne bo niti sanjalo. Najbrž prekleto težko. Tako eno kot drugo.

Jaz sem svoje naredil. Nekaj zdrave pameti sem poskušal natrositi v tem tekstu. Je pa z zdravo pametjo problem. Celo dva. Zdravje je verjetno ena najbolj zlorabljenih besed sodobnega časa, pamet pa je bržkone edina pravično porazdeljena dobrina. Vsak meni, da jo ima dovolj.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču