Čigave so medalje olimpijskih športnikov, če jih tako kot Jakov Fak osvajajo pod drugo zastavo?

Čigave so medalje olimpijskih športnikov, če jih tako kot Jakov Fak osvajajo pod drugo zastavo? (foto: profimedia) profimedia
Vir: STA
18. 2. 2018

Medtem ko večina medijev poroča o čudežni združitvi severno- in južnokorejskih športnikov na igrah v Pyeongchangu in kaznovanih ruskih športnikih, se na Hrvaškem ukvarjajo z drugačnim protislovjem, piše tamkajšnja tiskovna agencija Hina. Čigave zares so medalje olimpijcev, ki so na igrah že tekmovali tudi pod različnimi zastavami, se sprašujejo.

Pri tem imajo v mislih tudi Hrvata s slovenskim potnim listom Jakova Faka, ki je v Pyeongchangu Sloveniji na 20-kilometrski posamični preizkušnji pritekel srebrno medaljo. Uspeh biatlonca iz Mrkopalj, ki je leta 2010 nosil hrvaško zastavo v Vancouvru in tam osvojil bron v sprintu na 10 kilometrov, je pretresel hrvaško javnost in je po navedbah Hine tudi predmet strokovne analize.

Navezujejo se na Sunčico Bartoluci z zagrebške športne fakultete in slovensko športno pedagoginjo Mojco Doupono Topič z ljubljanske športne fakultete, ki pravita, da je Jakov Fak nazoren primer, kako lahko osebna športna odločitev postane vprašanje nacionalne etnične identifikacije širše javnosti, kar (o)bremeni mladega športnika.

Avtorici, ki sta analizirali odziv javnosti na menjavo državljanstva danes 30-letnega Faka, spominjata na svetovno prvenstvo v Pyeongchangu leta 2009, kjer je bil Fak bronast in to v športu, ki je na Hrvaškem takrat veljal za marginalnega. Dvignil je hrvaško javnost, a trenerja, ki ga je potreboval in želel, mu je zagotavljala Slovenija.

Četrt stoletja po razglasitvi neodvisnosti Hrvaške je nacionalna identiteta v tej državi še vedno žgoča tema pogovorov. Postsocialistična družba še danes stavi na karto nacionalizma, ko se to izkaže za koristno politično orodje. Omenjeni strokovnjakinji ob tem opozarjata, kot navaja Hina, da Fak ni obrnil hrbta hrvaški identiteti, je le spremenil državljanstvo, da bi napredoval v športu, ki mu je drag, s trenerjem, ki ga je želel. In to kljub očitkom, da je izdajalec.

Fakova menjava državljanstva ni osamljen primer. Slovensko državljanstvo je po naštevanju avtoric prevzelo prek 100 športnikov, denimo atletinje Britta Bilač iz Nemčije, Marija Šestak iz Srbije in Marlene Ottey z Jamajke. Po drugi strani so uspehe nizali tudi tujci pod hrvaško zastavo: dvigovalec uteži Nikolaj Pešalov iz Bolgarije, pokojni rokometaš Iztok Puc iz Slovenije, nogometaš Eduardo da Silva iz Brazilije in številni drugi.

Glavno vprašanje sicer je, čigave so medalje olimpijskih športnikov, ki so že nastopali pod različnimi zastavami. Ena najboljših strelk iz Srbije Jasna Šekarić denimo je nastopila na sedmih olimpijskih igrah in osvojila pet odličij, a vsako pod različno zastavo za štiri različne države: pod Jugoslavijo, olimpijsko zastavo ter zastavami Zvezne republike Jugoslavije, Državne skupnosti Srbije in Črne gore in Republike Srbije.

Percepcija njenega uspeha je odvisna od družbeno-politične situacije, odgovarjajo poznavalci.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri